Poletno sonce ima poleg dobrodejnega vpliva na naše počutje lahko negativne vplive, saj poleg vidne svetlobe oddaja tudi nevidni del sevanja UVA, UVB in UVC, ki so škodljivi za naše oči in kožo, pravi Alenka Gril, dr. med., specialistka oftalmologije iz Očesne ambulante Slovenj Gradec, in dodaja, »na srečo se UVC-spekter svetlobe popolnoma absorbira v ozonski plasti ozračja, medtem ko UVA-sevanja ozonska plast ne zadrži in je njihova količina 150-krat večja od UVB-žarkov, ki se tam le deloma absorbirajo.«
UVB-žarki so tisti, ki povzročajo nastanek pigmenta melanina, zaradi česar koža potemni. Pri večji izpostavljenosti se pojavijo opekline, koža se hitreje stara in večja je možnost za kožnega raka. Najpogosteje se pojavi na spodnjih vekah (bazocelularni karcinom), ki ga zdravijo kirurško ali z radioterapijo.
Škodljivost UV-žarkov je velika, saj ima kumulativen učinek na telo in oči, kar pomeni, da se z leti sešteva. Znano je, da kar 80 odstotkov vsega UV-sevanja dobimo do 18. leta starosti, zato je še kako pomembno, da pred nevarnostjo zaščitimo otroke, pravi sogovornica. »UV-žarki, ki dosežejo oko, se zberejo na roženici. Nekateri prehajajo skozi zenico, ki se na svetlobi skrči in tako prepusti manj svetlobe v oko. Tisti žarki, ki prehajajo skozi zenico, se absorbirajo v očesni leči, manjši del pa jih prodre v globlje dele do mrežnice, kar povzroča poškodbe na očeh,« pravi Alenka Gril.
Zakaj nas poleti pogosto pečejo oči? Poleti je UV-indeks visok in takrat se veliko UVB-sevanja absorbira v roženici in povzroča snežno slepoto, ki je prehodna in boleča opeklina roženice, razloži Alenka Gril. »Enako stanje lahko nastane pri varjenju ali v solariju. Poškodba lahko nastane zelo hitro, že v eni uri, pri varjenju še veliko hitreje. Pojavijo se rdeče oko, fotofobija, bolečina in solzenje. Izguba vida nastane po nekaj urah,« pravi sogovornica in dodaja, da se to stanje hitreje izboljša, če oko zdravimo s kapljicami, mazili in pogostim vnosom umetnih solz ali gelov. |
Najpogostejše poškodbe oči zaradi sonca
Pretirana izpostavljenost oči UV-svetlobi lahko povzroči najrazličnejše poškodbe na roženici, veznici, v leči in tudi na očesni mrežnici, pravi sogovornica. »Na očesni veznici lahko nastane pingvekula – zadebelitev očesne veznice ali pterigij –, ki kot žilna membrana raste na roženico in povzroča spremembo dioptrije, več astigmatizma in slabši vid. Pterigij zdravimo kirurško; na roženici UVB-žarki povzročijo fotokeratitis, ki čez nekaj ur povzroča fotofobijo, to je občutljivost za svetlobo, bolečino, rdečino očesa, solzenje in celo izgubo vida; očesna leča se pod vplivom sevanja zamotni, kar zmanjšuje ostrino vida, na mrežnici pa nastane fotokemična poškodba, ki jo imenujemo solarna retinopatija in zmanjša ostrino vida ali povzroči metamorfopsijo, to je izkrivljeno sliko,« poškodbe našteje Grilova in dodaja, da taka poškodba najpogosteje nastane pri gledanju v sončni mrk ali pri ljudeh, ki imajo psihične težave in zaradi bolezni gledajo v sonce.
V zadnjem času pa oftalmologi opozarjajo na škodljive učinke vidne svetlobe s kratko valovno dolžino, t. i. modro svetlobo, ki lahko povzroča nastanek starostne degeneracije rumene pege. Bolj dovzetni za to bolezen so predvsem tisti, ki jim primanjkuje vitamina C in drugih vitaminov in mineralov oz. antioksidantov.
Ustrezna zaščita oči pred soncem
Da bi preprečili možnost nastanka vseh omenjenih bolezni in morebitnih poškodb, je več kot pomembno, celo nujno, da še posebno poleti oči zaščitimo, pravi Grilova. »Starši naj otrok nikar ne izpostavljajo soncu med 11. in 16. uro in ob dnevih z visokim UV-indeksom. Prav tako naj otroci nosijo pokrivala z velikimi krajci, ki preprečijo izpostavljenost UV-sevanju tudi do polovice. Kožo okoli oči namažimo s kremo z visokim zaščitnim faktorjem. Pazimo le, da ne pride v stik z zrklom.«
Poleti naj tako odrasli kot otroci nosijo sončna očala visoke kakovosti s stoodstotno zaščito pred UVA- in UVB-žarki. Stopnja UV-zaščite ni odvisna od barve in zatemnjenosti stekel. Grilova svetuje, da zaradi škodljivosti modre svetlobe rajši izberimo očala z rjavimi in zelenimi stekli, in ne z modrimi in vijoličastimi, saj tako prepustimo manj modre svetlobe v oko, ki v starejših letih lahko povzroči nastanek staroste degeneracije rumene pege in slepoto. »Izberimo zaščitna sončna očala z velikimi okvirji, ki se dobro prilegajo obrazu in zaščitijo kožo okrog oči ter tako preprečijo vdor svetlobe od strani.«
UV-svetloba nas lahko doseže celo v senci, saj se odbija od površin v bližini – od vode do 50 odstotkov, od trave pa 10 odstotkov –, zato Grilova svetuje, da očala nosimo tudi, ko smo v senci ali v oblačnem vremenu, ko UV-sevanje prodira skozi oblake.
Poleti tudi pazljivo pri jemanju nekaterih zdravil. »Bodimo pazljivi pri jemanju tetraciklinov, sulfonamidov, diuretikov in tudi kontracepcijskih tablet, saj povzročajo večjo občutljivost kože za UV-žarke,« pravi Alenka Gril.
