»Najprej je treba vedeti, da ima rekreativno kolesarstvo več zvrsti in ravni. Po eni strani je kolo lahko prevozno sredstvo, ki nas hkrati razgiba, po drugi pa nekateri rekreativni kolesarji resno trenirajo in se udeležujejo tekmovanj po vzoru profesionalnih športnikov. Nekje vmes imamo tiste, ki vendarle kolesarijo več kot zgolj po mestu, a skoraj izključno netekmovalno. Recimo, da je to tista najširša skupina kolesarskih rekreativcev, ki ji je namenjeno največ prireditev. Akcija Slovenija kolesari letos poteka že 17. leto in v tej sezoni ponuja kar 70 prireditev. Glede na njeno uspešnost bi rekel, da smo Slovenci za takšno obliko kolesarjenja zelo dovzetni,« nam uvodoma razjasni pojme in ravni Aleksej Dolinšek, tudi profesionalni trener kolesarstva, ki od leta 2013 vodi slovensko parakolesarsko reprezentanco, sodeluje pa tudi s številnimi amaterskimi in rekreativnimi kolesarji kot osebni trener. Vse več se posveča cikloturizmu – organiziranemu kolesarjenju za manjše skupine rekreativcev, kjer udeleženci za nekaj dni občutijo vsakdan profesionalnih kolesarjev.
Tudi pri minus pet
Sezona je pred vrati, mnogi so migali pozimi, da bi spomladi lažje pognali svoje motorje. »Vsekakor bo tisti z višjimi ambicijami in osebnimi cilji posvetil več časa vadbi, tudi pozimi. Pametno je razmisliti tudi o splošni kondicijski pripravi, ki vsebuje vadbo za moč in gibljivost. Bolj kot načrt treninga je pri cikloturistu potrebno ohranjanje telesne aktivnosti tudi pozimi. Torej da se izogibamo daljšemu mirovanju,« Dolinšek opozarja na dobro fizično pripravo.
»Zdi se mi, da smo Slovenci kar nekoliko preveč občutljivi glede vremenskih razmer. Ko se pogovarjam s kolegi iz severnih dežel, ki jim kolesarjenje v dežju, vetru, zmrzali ne povzroča večjih preglavic, se večkrat vprašam o naših predsodkih. Verjetno je optimalno po malem kolesariti vse leto in se sproti prilagajati vremenskim razmeram; tako s primernim oblačenjem kot funkcijo imunskega sistema. Ko vidim maja kolesarje domala v bundah, mi je popolnoma jasno, da so prvič sedli na kolo. Kolesariti se da popolnoma brez težav tudi pri –5 °C, če so ceste suhe in je vlažnost nizka; jasno s primerno opremo ter pazljivostjo ob cestnih razmerah,« nadaljuje sogovornik, ki se spozna tudi na opremo.
S ponyjem na Vršič Posebna zgodba za rekreativne kolesarje je prireditev Goni Pony, na kateri se srečujejo ljubitelji legendarnih koles pony, s katerimi se iz Kranjske Gore povzpnejo na Vršič. Letos se bodo zbrali 3. junija. Idejni vodja pustolovščine je Simon Rožnik, ki je prevozil vzpon, potem pa zanj navdušil še Red Bull. »Ko smo začeli ta dogodek, so bili ponyji na bolhi še poceni, okoli 20–30 evrov. Zdaj jim je cena zrasla na 100 in več,« pristavi Rožnik. |
Druženje na kolesu
»Zelo dobro kolo, ki zadovolji vsaj 95 odstotkov potreb rekreativnega kolesarja, ne stane več kot 1500 evrov. Z ustrezno nastavitvijo se boste izognili množici morebitnih težav, zato se tudi zanjo splača investirati 90–190 evrov. Tam vam bodo tudi svetovali glede kolesarskega sedeža, ki je v kombinaciji s kakovostnimi kolesarskimi hlačami predpogoj za udoben začetek rednega kolesarjenja. Kdor se tolaži, da bo šlo z boljšo opremo v začetku lažje in hitreje, bo razočaran. Skrivnost je v načinu uporabe,« dobimo še lekcijo iz naslova oprema kolesarja, ki lačen ne more niti ne sme na kolo.
»Naj veljajo smernice zdrave prehrane. Vse drugo je marketing, seveda precej uspešen. Industrija prehranskih dopolnil in športnih dodatkov sega v nebo, donos je gromozanski. V rekreaciji (cikloturizmu) ni potrebne nobene posebne prehranske strategije. To ni Tour de France,« je jasen Dolinšek, vesel, da tudi doma, ne le na tujem, napredujejo razmere za kolesarjenje. Razmere za razvoj rekreacije v prej omenjenem smislu se pri nas močno izboljšujejo. »Pri cikloturizmu gre za udeležbo na netekmovalnih prireditvah, kolesarjenje po različnih tematskih poteh, organizirana kolesarjenja z društvi, klubi, agencijami. Namen je predvsem druženje, spoznavanje novih krajev. Pomemben korak je v tem letu naredila Kolesarska zveza Slovenije, ki je to zvrst rekreacije ločila od tekmovalne. Ali bo to prineslo pričakovan razcvet, bomo videli,« Dolinšek meni, da se kolesarjem pišejo boljši časi.
Za gorske kolesarje V Sloveniji pridejo na svoj račun tudi ljubitelji gorskega kolesarstva. Mednje spada 46-letni Novomeščan Jože Zupančič, ki je pred leti ustanovil društvo Bajka. »V Novem mestu in okolici imajo gorski kolesarji na voljo med 150 in 200 km pravih poti. V mislih imam makadam. Na eni strani je grad Hmeljnik, po drugi strani pa je pobočje Gorjancev – vse od smučišča Gače do Kostanjevice,« pravi Zupančič, ki zanesenjakom priporoča tudi t. i. Rudolfovo pot, ki je dolga 40 km, vodi pa od Novega mesta proti gradu Hmeljnik ter na Otočec in nazaj v Novo mesto. Lani je za vse ljubitelje gorskega kolesarstva pripravil prvo rekreativno prireditev Bajka fest, maja letos sledi druga izvedba, Zupančič pričakuje okoli 200 kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške. Skupaj bodo prevozili t. i. Bajka krog, potem pa na Sevnem preizkušali lokalne dobrote. |
Za užitek ni potreben maraton
Obstajajo številne prireditve za kolesarje. »Najprej izberimo prireditev, ki ji bomo kondicijsko kos, sploh če smo šele na začetku kolesarske kariere. Zakaj bi morali na maratone? Kdor ima rad druženje, lahko vsak vikend obišče po dve prireditvi. Tisti, ki hoče na amaterskih tekmovanjih doseči osebne rekorde, pa bo moral že bolj pazljivo izbirati, tedaj pride v poštev svetovalec ali osebni trener.«
Vsekakor so za družine z mlajšimi otroki primerne urejene kolesarske poti. »Tam imajo otroci nekaj več svobode in lahko varneje vadijo vožnjo v skupini, kot bi to počeli na cesti. Žal je tovrstnih poti v Sloveniji relativno malo, za lep družinski izlet pa kar kličejo obalna kolesarska pot po trasi stare železniške proge Parenzana, kolesarska pot po dolini reke Soče ter gorenjska pot od Kranjske Gore proti Belopeškim jezerom,« izvemo, kje so primerne trase.
