Raziskava, ki so jo izvedli znanstveniki z univerze Ohio State, je pokazala, da dojenje na zdravje otrok vendarle nima tolikšnega vpliva, kot se je nekdaj domnevalo. »Menim, da so številni pozitivni učinki dojenja precenjeni,« je na podlagi najnovejših izsledkov povedala voditeljica poizvedbe Cynthia Colen.
Različna hrana, enak razvoj
Po analizi podatkov 8237 otrok je odkrila, da pri 1773 parih dvojčkov iz istih družin, kjer je bil eden od njih hranjen s stekleničko, drugi pa je bil dojen, v starosti od štirih do 14 let ni bilo z zdravstvenega vidika nobenih razlik: ne glede telesne mase, debelosti, hiperaktivnosti in ne glede sposobnosti koncentracije. Prav tako na testih, ki predvidevajo akademski uspeh (preizkusih branja, matematičnih sposobnosti, besednega zaklada in splošne inteligence), med prvimi in drugimi dvojčki ni bilo nikakršnih odstopanj.
V preteklosti zanemarjeni dejavniki
Del raziskave se je nanašal tudi na način prehrane otrok iz družin različnih socialnih statusov. V tem delu poizvedbe se je izkazalo, da so imeli dojeni otroci iz družin z višjim dohodkom boljše zdravstvene rezultate. A vendarle ti niso bili posledica dojenja, pač pa celotnega načina življenja in prehranjevanja otrok.
Prav zato Colenova zaključuje, da imajo na zdravje malčkov mnogo večji vpliv drugi dejavniki, kot dojenje samo: od socialno-ekonomskega položaja do prehrambnih navad kasneje v življenju pa tudi od stopnje onesnaženosti okolja, v katerem družina živi.
»V nobeni od prejšnjih raziskav, povezanih z dojenjem, ti dejavniki niso bili upoštevani,« pojasnjuje znanstvenica. »Vsi vemo, da so otroci v siromašnejših okoljih bolj debeli in manj zdravi. A ne zato, ker niso bili dojeni, pač pa zato, ker jedo manj kakovostno in predelano hrano.«
Dvomljiva priporočila
Ameriška akademija pediatrov dojenje sicer priporoča izključno do šestega meseca otrokove starosti ter kasneje postopno uvajanje druge hrane, vendar naj bi bil otrok deloma dojen vsaj do enega leta starosti.
»Dojenje ima za zdravje otroka številne pozitivne učinke. Med drugim ščiti dihalne organe, varuje pred infekcijami ušes, boleznimi prebavnega sistema ter preprečuje nastanek dermatitisa in ekcemov na koži,« je zapisano na njihovi spletni strani in tem trendom sledijo tudi drugje po svetu.
Neupravičen občutek krivde
»Ne oporekamo dejstvu, da ima dojenje tako na mamo kot na otroka pozitiven vpliv, a vendarle bi morali na vse skupaj pogledati širše. Predvsem zato, ker so tiste matere, ki svojih otrok iz kakršnih koli vzrokov ne morejo dojiti, zaradi poveličevanja takega načina hranjenja pogosto v hudih stiskah. Propagiranje izključno dojenja v njih namreč vzbuja velik občutek krivde. Okolica, zlasti pediatri nanje gledajo postrani, same pa zato menijo, da so slabe matere. To pa nikakor ne drži,« zaključuje dr. Colen.
