Če ste med tistimi, ki imajo hrano le za potešitev lakote in jo na krožnik namečejo vsepovprek, vam ta zapis ne bo veliko pomenil, če pa razmišljate, kako hrano kombinirati, da bi iz posameznih živil dobili največ in tudi tako ohranjali zdravje, je prav razmisliti o tem, kaj, kdaj in koliko pojeste. Številni strokovnjaki in nutricionisti trdijo, da ravno pravilno kombiniranje omogoča najboljši izkoristek in hranljivost posameznega živila.
Mnogi poznajo koncept kombiniranja prehranskih živil zdravnika Williama Howarda Haya (1866–1940): z ločevanjem skupin hranljivih snovi olajšamo prebavo, izboljšamo izkoristek hranljivih snovi in zmanjšujemo proces gnitja v prebavnem traktu. Temu sledi koncept kombiniranja živil ali sinergija v nutricionizmu. Denimo z železom bogata živila, kot je rdeče meso, se odlično dopolnjujejo z živili, bogatimi z vitaminom C, kot je zelje (absorpcija železa je boljša). Dobro je vedeti, da lahko meso kombiniramo z vso zelenjavo, razen s tisto, ki je bogata s škrobom, denimo s krompirjem. Enako velja za ribe in živila, bogata z beljakovinami, ki jih lahko jemo skupaj z vsemi vrstami zelenjave. Nutricionisti svetujejo, naj ribo jemo vsaj trikrat na teden. Dobra rešitev je riba s česnom, ki ohranja zdravo srce in deluje protivnetno. Krompir je najbolje kombinirati s sadjem, na primer z jabolkom ali banano.
Ni priporočljivo Strokovnjaki opozarjajo, da nekaterih živil nikakor ne bi smeli kombinirati: na primer mleka z nobenim drugim živilom, saj je to že samo po sebi popoln obrok. Svetujejo še, naj ne kombiniramo mesa in krompirja, saj to upočasnjuje metabolizem, prav tako pa z drugimi živili ni dobro kombinirati sadja, najbolje ga je jesti samega – v nasprotnem primeru lahko upočasni prebavljanje druge hrane. |
Okrepite imunost
Kombinacija brokolija in paradižnika, ki sta bogata z antioksidanti, je prav tako zadetek v polno, pravijo pristojni. Brokoli je bogat z indoli in s sulforafani, paradižnik z likopenom, skupaj bolje delujeta v antioksidativnem protirakavem delovanju. Paradižnik je nepogrešljivo živilo, še bolje kot svež je kuhan. Če mu boste dodali oljčno olje ali avokado, bo organizem bolje vpijal hranljive snovi, obenem pa naj bi tako zmanjšali tveganje za razvoj raka in kardiovaskularne bolezni.
Po glavnem obroku (kosilu) se izogibajte sadju in sadnim sokovom, svetujejo strokovnjaki, saj lahko naravni sladkorji povzročijo procese gnitja hrane v želodcu. Številni nutricionisti priporočajo, da za malico zaužijemo orehaste plodove in suho sadje, ki blagodejno vplivajo na prebavo. Odličen izbor sadja za krepitev imunosti so borovnice in grozdje, dobra kombinacija je denimo limona z ohrovtom, vitamin C namreč izboljšuje absorpcijo železa rastlinskega izvora, hkrati pa ti dve živili skupaj krepita imunost, in to precej bolj, kot če ju zaužijemo ločeno. Iz istega razloga je dobro kombinirati na primer špinačo in rdečo peso. Vsekakor je sadje odličen izbor za malico namesto sladkih ali slanih prigrizkov, kot so tortice ali čips.
Ne izpustite zajtrka
Ne glede na kombiniranje živil je najpomembnejši dnevni obrok zajtrk. Idealno bi bilo, da bi zjutraj jedli integralne žitarice, sadje in živila, bogata s kalcijem, kot sta mleko ali jogurt. Priporočljivo je, da izkoristite dobrobit sveže zelenjave: kalcij in magnezij v solati boste bolje izkoristili, če ji boste dodali limonov sok ali bučno olje, morda bučna in sezamova pražena semena. Pomembno je jesti zdrava in kakovostna živila, ki jih v zmernih količinah razporedimo čez dan. Uživati moramo veliko sezonskega sadja in zelenjave, seveda pa ne bo odveč, če bomo na krožnik naložili živila, ki si ustrezajo, in tudi tako pomagali telesu do več energije in zdravja.
