Pozabite na delo

Dopust je čas, ki naj bi ga namenjali stvarem, ki jih imamo najraje. Ker smo ljudje različni, tudi oddih oziroma prosti čas dojemamo na različne načine. Za večino, kot kažejo raziskave, dopust pomeni pobeg od vsakdanjika, sprostitev, užitek in počitek, da si naberejo novih moči in energije. Vendar pa univerzalnega pravila, kakšen dopust je najboljši, koliko časa naj traja, da nam bo res koristil, ni.

Strokovnjaki največkrat tavajo iz ene skrajnosti v drugo, ugotavljajo to in ono, na koncu pa največkrat salomonsko prepustijo odločitev kar dopustnikom. Kakor koli, univerzalnega pravila, kako dolg naj bi bil dopust, torej ni, obstaja pa nekaj skupnih ugotovitev; ena osrednjih je, da naj bi bila razbremenitev ob daljši in intenzivnejši obremenitvi (zahtevnejšem delu) večja, saj lahko le tako dosežemo regeneracijske učinke v telesu. Različni strokovnjaki opozarjajo, da delo brez počitka in stres povzročata manjšo ustvarjalnost, dopust naj bi bil zato nujen. Obstaja veliko dokazov, da so tisti zaposleni, ki si privoščijo več počitka, ustvarjalnejši, toda kljub temu si letnega dopusta mnogi ne morejo privoščiti. Leta, ko s(m)o Slovenci in prebivalci drugih držav brezskrbno namenjali počitniški čas brezdelju ne glede na materialni položaj, so že nekaj časa le spomin, socialna negotovost in strah pred izgubo delovnega mesta sta postala značilnost mnogo držav. Pustimo zdaj vnemar tiste, ki so si vtepli v glavo, da se bodo odpovedali prostemu času, celo dopustu, da bi le napredovali na delovnem mestu. »Ni jih malo,« je pred časom dejala nemška psihologinja Julia Scharnhost in jih označila za ljudi s psihosomatskimi težavami. A pomembneje je, kako se bomo drugi lotili dopustniških dni, napolnili akumulatorje v telesu ter se razbremenili prtljage, ki se nam je nabirala nekaj mesecev.

Pozitivno za medosebne vezi

Ne glede na vse so dopusti priložnost za oddih, preživljanje brezskrbnih dni in sprostitve. Počitnice nimajo pozitivnega vpliva le na naše delo in fizično zdravje, temveč krepijo tudi medosebne vezi; preživljanje časa z bližnjimi utrjuje naše odnose z njimi – med počitnicami preživimo skupaj več časa, kar ima posledice tudi za naše odnose v »kriznih časih«, takrat, ko veliko več časa namenjamo delu. Neka raziskava je pokazala, da so ženske, ki preživljajo počitnice s partnerjem, bolj zadovoljne z zakonom. Počitnice imajo dolgoročne posledice ne le na delo in osebne odnose, temveč na splošno izboljšujejo kakovost življenja, in sicer doma in v službi. In prav v tem je pravzaprav ves smisel počitnic. No, psihologi pravijo, da bi bilo najbolje, da bi si oddih privoščili v več delih, od dva- do trikrat med letom krajšega, kot je podaljšan vikend, in enkrat daljši oddih, vsaj za štirinajst dni, vendar je to le pobožna in za marsikoga le stežka uresničljiva
želja.

Ko je počitnic konec

Kaj pa ko je dopusta, počitnic konec, ko ostanejo le še spomini, fotografije, naslovi, spominki s tržnic? Ena od nizozemskih raziskav, v kateri je sodelovalo 1350 zaposlenih, je pred časom pokazala, da naj bi pozitivni učinki dopusta izginili že po osmih dneh službe. Analitiki tako ugotavljajo, da bi bilo najboljše, če se z dopusta vrnemo vsaj dva ali tri dni prej, preden gremo v službo, saj naj bi bil tako prvi delovni dan precej manj stresen, kot če pridrvimo na delovno mesto naravnost z dopusta. Ta raziskava je še pokazala, da je najboljše na dopustu biti okoli šest dni, na tako kratek oddih pa naj bi se odpravili od dva- do trikrat na leto. Sicer pa psihologi svetujejo, da naj bi vsaj enkrat na leto preživeli tudi daljši dopust, dolg vsaj dva tedna, in tako poskrbeli za fizično in predvsem psihično zdravje. To pomeni, da čas namenimo sebi, svojim željam in tistemu, kar si želimo delati, kar nas sprošča. Seveda brez nadležnih računalnikov, mobilnih telefonov in drugih elektronskih pomagal. Torej – pozabiti je treba na delo! Šele takrat bodo to res prave počitnice.