Zeliščarji jo sicer še danes predpisujejo pri krvavi, amebni griži, nalezljivi črevesni bolezni s krči v trebuhu in drisko. Ker pa korenina ipekakvanje v velikih odmerkih povzroča vnetje črevesja s slabostjo in bruhanjem, pri predoziranju pa celo odpoved srca, je v obliki zdravilne rastline ne uporabljamo. Uporaba homeopatskega zdravila psychotria ipecacuanha je povsem varna, a le, kadar obstaja razlog za jemanje oziroma to počnemo po navodilih homeopata. Homeopatsko zdravilo se namreč pripravi po predpisanem postopku, da se ohranijo zdravilne lastnosti, odstranijo pa vse škodljive snovi.
Odpravlja stalno slabost
Je prvo zdravilo, na katero pomislimo ob stalni in močni slabosti, ki jo lahko spremlja bruhanje. Težave lahko spremljajo črevesni krči, ki se poslabšajo ob gibanju. Ipekakvanja pomaga pri jutranji slabosti, kadar je jezik kljub bruhanju brez oblog in ostane čist, ali slabosti zaradi prenajedanja s težko hrano, npr. mesom ali sladoledom. Slabost lahko spremlja katero koli od težav, denimo glavobol, drisko, porodne bolečine, oslovski kašelj, krvavitev itd.
Uporablja se pri napadih kašlja, pri katerih bolnik sope, ima težave z dihanjem in občutek zoženosti dihalnih poti v prsnem košu. Kašelj lahko povzroči toplo in vlažno vreme. Gre za dražeč, suh, hropeč kašelj, kjer lahko pacient zaradi težav pri izkašljevanju pomodri. Lahko ga spremlja slabost, oslovskega pa pogosto tudi krvavitev iz nosu.
Ipekakvanja lahko pozdravi tudi gripo; je zdravilo, kadar bolnika mrazi, ga bolijo kosti, je zelo utrujen ter ima občutek, da nosi težko breme, kosti pa kot da so razdrobljene. Če je prisotna slabost, pomaga tudi pri trebušni gripi.
Predpišemo jo pri krvavitvah iz nosu in hudih menstruacijskih krvavitvah, učinkovita je pri bolnikih, ki na splošno hitro zakrvavijo, krvavitve pa po navadi spremlja slabost.
Kdaj pomislimo na jemanje ipekakvanje? •• pri stalni slabosti ali akutni težavi, ki jo spremlja slabost, •• kašlju in sopenju, •• gripi ali trebušni gripi, •• hudih menstruacijskih krvavitvah, •• kadar je oseba brez apetita in žeje, občuti stalno slabost, ki je bruhanje ne odpravi, ima neobložen jezik, je razdražljiva, muhasta, jezna in hitro užaljena. Poslabšanje: prenajedanje, gibanje. Izboljšanje: sveži zrak, mirovanje, hladna pijača. |
Manj pogosto za kronične težave
Večinoma jo predpisujemo pri akutnih, trenutnih bolezenskih stanjih in manj pri kroničnih boleznih, ki trajajo dlje, ali tako imenovanem konstitucijskem zdravljenju. Morda tudi zato, ker spada med manjša zdravila in je manj podrobno opisana, jo pa sodobni homeopati, denimo Radžan (Rajan) Sankaran, ki se ukvarjajo s proučevanjem rastlinskih družin, natančneje preizkušajo in s tem prispevajo k razvoju homeopatije. Z novimi podatki bolj razumemo tudi manjša, a zato nič manj pomembna zdravila. Pri kroničnih boleznih se predpisuje bolnikom, pri katerih so napadi astme povezani s slabostjo. Seveda je treba v teh stanjih upoštevati osebo in njene simptome v celoti: na splošno je znano, da so ipekakvanja osebe – kar še posebno opazimo pri otrocih – muhaste in jim je težko ugoditi, lahko kričijo in tulijo, če ne dobijo, česar si želijo. Ko so bolne, so izjemno nemirne, zaskrbljene in zahtevne. Težave se lahko pojavijo tudi zaradi jeze ali razočaranja, ker jim ni bilo ugodeno.
Primerjava z
običajnim zdravljenjem
Ipekakvanja je dober primer, na katerem lahko razložimo, kako se homeopatsko zdravljenje razlikuje od običajnega načina zdravljenja. Pri običajnem zdravimo z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni. V medicini se ipekakvanja v visokih odmerkih uporablja kot emetik, sredstvo, ki povzroča bruhanje, v nizkih odmerkih oziroma v homeopatiji pa pozdravi stalno slabost in bruhanje, torej se uporabi za enako težavo, kot jo povzroči, kar se sklada z osnovnim zakonom podobno se zdravi s podobnim. Ker gre za dva različna pristopa zdravljenja, pri homeopatskem ne moremo pričakovati istega poteka, lahko pa pričakujemo, da bo težava sčasoma izzvenela, saj s homeopatskim zdravljenjem tudi krepimo organizem. Sočasno se začnemo zavedati, da smo živo bitje, sestavljeni ne le iz mesa in krvi, posameznega organa, temveč tudi iz čustev, misli, ki so nevidne, a še kako pomembne za naše zdravje, posledično pa tudi življenje. In kaj to pomeni? Predvsem zdrav način življenja in tudi, kako ravnamo z ljudmi, živalmi, rastlinami, okoljem in ne nazadnje s samim seboj. Seveda vsak v okviru svojih zmožnosti. A to naj ne bo izgovor za lenobo in brezbrižnost, raje dodajmo svoj prispevek k izboljšanju kakovosti življenja – tudi tako, da vnašamo najvišje vrednote v vsakdanjik ter tako povečamo uspešnost zdravljenja.