Vemo, da so najstniška leta najbolj posebna, da ne rečemo težavna, in to na obeh straneh: odraščajoči imajo pogosto občutek, da jih nihče ne razume, razdvojeni so med zahtevami staršev in pričakovanji vrstnikov ter mnogokrat izgubljeni, starši pa kdaj celo pomislijo, da jim je nekdo ugrabil otroka in podtaknil tujca, po možnosti vesoljca. In če ste mislili, da vam najstnik nalašč nagaja, ko hodi naokoli neoprhan, ko je kar naenkrat dežurni nergač, ko brez težav prespi pol dneva, ko kratko malo presliši vaše pripombe in neutolažljivo hlipa v blazino, ko se konča ljubezen njegovega življenja, se motite, pri marsičem si pač ne morejo pomagati. Vsaj tako pravijo strokovnjaki, ki so nanizali nekaj morda manj znanih dejstev o tem nepozabnem obdobju v življenju.
Raziskovalci z danske univerze Aarhus so denimo ugotovili, da adolescenti preprosto ne zaznajo vonja po znoju. Sodelovalo je več kot 400 udeležencev, starih od 13 do 18, vsem so pod nos pomolili nekaj najbolj pogostih vonjav in jih prosili, naj jih poimenujejo. No, vsak sedmi sodelujoči ni prepoznal tistega po znoju!
Za njih je značilna hitra rast, fantje se lahko pod vplivom testosterona potegnejo celo za devet centimetrov na leto, dekleta za osem, kar za starše pomeni, da kar naprej kupujejo nove čevlje in oblačila, za njih pa, da so postali precej nerodni, saj njihovi možgani preprosto ne dohajajo usklajevati njihovih vedno daljših udov, na preizkušnji pa je tudi njihov center za ravnotežje.
Večina najstnikov hodi po robu ali se mu vsaj približajo: vozijo (pre)hitro, izostajajo iz šole, poskusijo kakšno ilegalno substanco itd. Na grozo staršev je vse to za njih povsem normalno, saj prežeče nevarnosti ne zaznajo, pravijo strokovnjaki, in to zaradi (ne)delovanja možganov. Ti se namreč razvijajo še nekaj časa po končani adolescenci, pri fantih se dokončno oblikujejo pri okoli 24 letih, pri dekletih malce prej, pri 20, prej pa je delovanje prefrontalnega korteksa moteno. »Območja, povezana z načrtovanjem in odločanjem, se oblikujejo nazadnje, kar pomeni, da je del možganov, ki ga uporabljamo za presojo tveganja in sprejemanje uravnoteženih odločitev, pri najstnikih še v povojih,« je povedala ena od raziskovalk Anita Cleare.
In ko smo ravno pri možganih – ja, odraščajoči otroci imajo seks zelo pogosto v mislih, po nekaterih študijah nanj pomislijo celo vsakih šest sekund! Razlog za obsedenost z njim je seveda v hormonih: najstniški možgani so poplavljeni z estrogenom in testosteronom, menda ju je kar 50-krat več kot prej, to pa lahko povzroči še druge tegobe, zaradi porušenega kemičnega ravnovesja v možganih denimo trpijo zaradi nihanja razpoloženja.
Je predstava o klepetavih dekletih in tihih, vase zaprtih fantih resnična? Ja, pravijo poznavalci, pri dekletih se prej razvije predel, odgovoren za jezik, zato prej začnejo govoriti in uporabljajo daljše stavke, v drugem desetletju življenja pa menda uporabljajo dvakrat več besed kot fantje. Spol pa nima povezave z njihovo naslednjo lastnostjo – spanjem. Če najstnik z lahkoto spi do kosila ali zjutraj le s težavo vstane za šolo, ni len, zaradi pospešene rasti in razvoja pač potrebuje devet ali deset ur spanja. Kot takrat, ko je bil majhen. Na ameriški univerzi Brown so dokazali, da je sedem ur in pol spanja za njih absolutno premalo, več možnosti za boljši učni uspeh imajo tisti, ki lahko ponoči počivajo devet ur.
In če se vam včasih zdi, da govorite steni, se spomnite, da bo čez nekaj let bolje in vas bo otrok poslušal oziroma slišal, zdaj pa se njegovi možgani, ko poslušajo kritiko ali očitke, preprosto ugasnejo! Na Harvardu so pojav proučili tako, da so spremljali delovanje možganov 32 najstnikov, medtem ko so ti poslušali posnetek materinega pritoževanja. Predel, odgovoren za negativna čustva, je bil seveda zelo dejaven, tisti, s katerim kontroliramo čustva in ki nam omogoča, da na stvar lahko pogledamo z drugega zornega kota, pa je bil popolnoma nedejaven. »Pri enem ušesu noter, pri drugem ven,« je povzela Clearova.
Naj vas pomirimo, če se bojite, da ste vzgojili egoista, ki mu ni mar za druge, v mladostnikovem svetu je pač pomemben samo en človek, on. To se bo spremenilo, ko bo dovolj zrel, da se bo lahko vživel v druge in prepoznal njihova čustva. Po drugi strani so, presenetljivo, zelo dobri v reševanju logičnih ugank, denimo križank, sudokoja, saj se lahko hitreje kot odrasli prilagodijo na spremembe v pravilih.
Razvijajoči se možgani so bolj nagnjeni k razvoju odvisnosti, zato ima lahko zloraba alkohola, tobaka ali drog katastrofalne posledice. Tisti, ki uživajo alkohol, imajo kar 50-krat večjo možnost, da bodo posegli še po kokainu, kot njihovi abstinenčni vrstniki, pravijo znanstveniki, saj mlado telo kmalu zahteva še več substance oziroma njeno nadgradnjo. »Ko najstnik dobi nekaj, kar si je želel, njegovi možgani proizvedejo več dopamina kot možgani odraslega človeka,« pojasnjuje Clearova. »To pomeni, da so njihove zahteve vedo večje.«
In za konec nikoli izpeta tema – prva ljubezen. Ko se najstnik prvič zaljubi, to naredi 110-odstotno, ko ga ljubezen zapusti, je tragedija tako velika, da je ne bi znal ubesediti niti Shakespeare. Mlad človek je sposoben oblikovati resnično pomembne odnose, svoj občutek identitete razvije prek odnosov z drugimi, zaradi česar je prvi fant oziroma punca zanj še posebno pomembna. V nedavni raziskavi, v kateri je sodelovalo 1600 odraslih, so ugotovili, da bi se jih kar četrtina z veseljem vrnila k prvi ljubezni in se poročila z njo. »Ker so najstniški možgani zelo dojemljivi za učenje, tedaj ustvarjamo bolj žive spomine, in ti trajajo dlje,« sklene raziskovalka. A. S. Najstnice veljajo za klepetulje: pri dekletih se prej razvije predel, odgovoren za jezik, zato prej začnejo govoriti, v drugem desetletju življenja pa menda uporabljajo dvakrat več besed kot fantje. (Fotografije: shutterstock) Ko se najstnik prvič zaljubi, to naredi 110-odstotno, ko je ljubezni konec,
je tragedija velikanska. Se vam zdi, da govorite steni? Ni len, zaradi pospešene rasti in razvoja potrebuje devet ali deset ur spanja. Naravno
