Šparglji prihajajo iz Sredozemlja, gojijo jih po vsem svetu, to naj bi počeli že stari Egipčani, v srednjem veku so nanje pozabili, znova so jih odkrili v 18. stoletju, v času vladanja Ludvika XIV., ko so veljali za hrano premožnejših.
So prava spomladanska zelenjava, najpogosteje jih nabiramo med marcem in majem; danes poznamo okoli 300 vrst, užitnih pa je precej manj, le okoli 20. Mesnata stebelca so bila vedno cenjena predvsem zaradi sočnega okusa in blage teksture. Večina špargljev, ki jih jemo, je zelene barve, dve vrsti, prav tako užitni, sta izjema: bele najpogosteje prodajajo konzervirane, rastejo pod zemljo, zato nimajo klorofila in lepe zelene barve, drugi pa so vijolični in vsebujejo več sladkorja in manj vlaknin kot beli in zeleni.
Zaradi bogate sestave so zelo cenjeni in so redni sestavni del spomladanskega jedilnika, nanje prisegajo predvsem dame, saj imajo nizko kalorično vrednost in so priljubljeni pri različnih dietah, ki se jih v predpoletnem času mnoge pogosto lotijo. Zaradi visoke vsebnosti folne kisline so idealni za ženske v reproduktivnem obdobju, jedle naj bi jih predvsem nosečnice – folna kislina, vitamin skupine B, je namreč nujna za razvoj ploda, njeno pomanjkanje lahko povzroči različne napake, zato je še posebno pomembno uživanje folne kisline v prvih tednih nosečnosti. Šparglji so odličen vir vitaminov B2 in B6, torej so dragocen vir kombinacije hranil, ki po nekaterih študijah vpliva na nižanje nivoja toksične aminokisline homocisteina.
Zaradi tega so šparglji živilo, koristno za zdravje srca, saj strokovnjaki visok nivo homocisteina povezujejo z razvojem bolezni srca. Bogati so s kalcijem, magnezijem in cinkom, vitamini A, C in E, poleg tega vsebujejo tudi precej kalija in malo natrija ter asparagina: ta učinkovina, ki je dobila ime po njih, poveča dejavnost ledvic in pospeši izločanje urina – so torej naravni diuretik. Uživali so jih za blaženje predmenstrualnega sindroma (zastajanje vode), revmatoidnega artritisa ter pri povišanem krvnem pritisku, poleg tega naj bi organizem s pomočjo te pomladne zelenjave hitreje okreval po različnih boleznih, dobro vplivajo na jetra in žolč. Krepili naj bi moško spolno moč, nekoč so veljali za afrodiziak, nevestam so jih denimo povezovali v šopek.
Šparglji vsebujejo tudi inulin, posebno vrsto ogljikovih hidratov, ki jih naše telo ne more prebaviti, jih pa lahko bakterije v našem prebavnem traktu, kot sta Bifidobacteria in Lactobacilli. Kadar naša prehrana vsebuje veliko inulina, se povečata aktivnost in rast teh prijateljskih bakterij. Ko je populacija bakterij, ki vzdržujejo dobro zdravje prebavnega trakta, velika, patogene bakterije težje naredijo škodo v prebavilih.
Ko kupujete šparglje, izberite tiste, ki še niso leseni in uveli. Najbolje jih je pojesti čim prej po nakupu oziroma pobiranju, čeprav na hladnem lahko zdržijo nekaj dni: le nikar jih ne tlačite v vrečke, zavijte jih v papir.