Cvetni prah spada med najpogostejše vzroke alergijskih bolezni. Simptomi, ki nastopijo kot posledica izpostavljenosti alergenu, prizadenejo oči, nos, žrelo in bronhije. Na pogostost pojavljanja alergij poleg starosti, spola, genetskih dejavnikov in drugih vzrokov vplivajo tudi izpostavljenost alergenom. Alergeni, ki prizadenejo dihala, vstopajo v telo z vdihanim zrakom. Tako je tudi z alergenom cvetnega prahu, ki se pojavlja v zraku občasno v času cvetenja rastlin in nekaterih dreves.
V zadnjih desetletjih je pogostnost alergijskih obolenj v zahodnem svetu naraščala, trenutno stanje pa nakazuje, da se naraščanje pogostnosti v razvitih državah ustavlja. V Evropi naj bi imelo 35 odstotkov populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. Glede na podatke bi naj imelo v Sloveniji 15 odstotkov, statistično vsak šesti prebivalec, vsaj blago alergijsko bolezen. V zadnjih letih se je povečevala predvsem pojavnost alergijskega rinitisa oziroma senenega nahoda, ki je najpogostejša bolezen, ki jo povzroča alergen cvetnega prahu. Redkejši bolezni sta alergijska astma in dermatitis.
Seneni nahod in astma sta tesno povezana, saj sta lahko hkrati prisotna pri enem bolniku. Vsaj 80 odstotkov bolnikov z alergijsko astmo ima istočasno alergijski rinitis in 40 odstotkov bolnikov z alergijskim rinitisom ima astmo. Strokovnjaki so si enotni, da sta bolezni globalni zdravstveni problem za vse starostne skupine. Za alergijskim rinitisom sicer najpogosteje zbolevajo mladi med 15. in 25. letom starosti, ki imajo največkrat težave z zgornjimi dihali; pojavi se alergijsko vnetje nosne sluznice, ki se mu pogosto pridruži alergijsko vnetje očesnih veznic in obnosnih sinusov.
Najboljša preventiva
je izogibanje alergenu
Strokovnjaki pravijo, da je najboljša preventiva pri alergijskih boleznih izogibanje alergenu, če je to mogoče, in prilagoditev načina življenja v obdobjih, ko je okolje močno obremenjeno z alergeni. Ko se pojavi cvetni prah, za katerega je nekdo preobčutljiv, naj se posameznik čim več zadržuje v zaprtih prostorih, bivalnih prostorov naj ne zrači v lepem vremenu, pravočasno naj začne jemati zdravila, ki težave preprečijo.
Med glavne preventivne ukrepe vsekakor spada spremljanje obremenjenosti zraka s cvetnim prahom oziroma spremljanje pelodne napovedi. Podatke o vsebnosti pelodov v zraku in o tem, kdaj so v naravi najpogostejši, lahko preverjate na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer objavljajo tedenske napovedi. Za zadnji teden v marcu pričakujejo začetek sezone cvetnega prahu breze. »V nižinah so se v zraku pojavila prva zrna cvetnega prahu breze in sorodnega gabra, v prihodnjih toplih dneh pričakujemo porast obremenitve zraka. Obremenitev zraka s cvetnim prahom jesena bo srednje visoka do visoka. Glavna alergena v Primorju sta cvetni prah cipres in jesena.« Na NLZOH pravijo še, da bo letošnja sezona jesena povprečna ter da cvetni prah jesena lahko povzroča težave tudi vsem tistim, ki so preobčutljivi za oljko. Hkrati še opozarjajo, da lahko pri nekaterih preobčutljivih posameznikih za cvetni prah breze nastopijo navzkrižne reakcije z nekaterimi vrstami surovega sadja in zelenjave, kot so lešniki, mandlji, jabolko, hruška, sliva, češnje, breskev, nektarina, marelica, kivi, paradižnik, zelena, korenček, krompirjevi olupki, paprika ter soja, in z alergeni cvetnega prahu jelše, leske, gabra, hrasta, bukve in pravega kostanja (red Fagales).
Sledenje
cvetnemu prahu
Cvetni prah je del našega naravnega okolja in se v zraku pojavlja vsako leto ob približno istem času. S spreminjanjem okolja se spreminjata tudi obremenjenost zraka s cvetnim prahom in njegov alergogeni potencial. Da bi lahko na alergijsko bolezen vplivali tudi sami, razumeli njena poslabšanja ali izboljšanja, potrebujemo širše znanje o okolju, tega moramo znati tudi uporabiti. Zato za informiranje javnosti v Sloveniji izvajajo monitoring cvetnega prahu. Od prvega dokaza povezave med senenim nahodom in cvetnim prahom je minilo več kot 140 let. Vloga cvetnega prahu pri nastopu alergijske bolezni je trdno dokazana in potrjena s številnimi raziskavami, kot je že pred časom dejala Andreja Kofol Seliger z NLZOH: »Cvetni prah je sprožilec senenega nahoda, pelodne astme, in je povezan z nastopom oralnega sindroma. Z vzpostavitvijo merilnih mrež po vsej Evropi in standardiziranjem protokolov za merjenje cvetnega prahu v zraku smo pridobili dragoceno orodje za epidemiološke in klinične raziskave, vsekakor pa za informiranje javnosti o pojavljanju alergenov v zraku. Še vedno namreč velja, da je izogibanje alergenom, ko je to mogoče, najboljša preventiva. Obremenitev zraka kažejo veliko geografsko, časovno in klimatsko variabilnost, ki je tako velika, da leto dni dolge meritve ne omogočajo nikakršnih napovedi. Spremembe, ki vplivajo na količino alergenov v zraku, nastajajo v našem okolju v veliki meri zaradi različnih aktivnosti ljudi. Obsežne monokulture gojenih rastlin (rž, oljna repica, oljka itd.), v mestih kopičenje istovrstnih visokoalergenih vetrocvetnih dreves tik ob stanovanjskih zgradbah in šolah, spremembe namembnosti površin povečajo izpostavljenost nekaterim vrstam cvetnega prahu, pojavijo se lahko nove alergene vrste. Alergenost cvetnega prahu se iz leta v leto spreminja; enaka količina cvetnega prahu lahko vsebujejo tudi desetkrat več alergena. Alergeni potencial zrn, ki se sprostijo v zrak, določata dva istočasna procesa, na katera močno vplivajo tudi vremenske razmere: razvoj prašnic in zorenje cvetnega prahu v prašnicah, ki potekata istočasno. S preprosto tehniko sledenja cvetnemu prahu v zraku lahko približamo znanja s tega področja vsem, tudi mladim.«
Kaj pomaga Prehlad ali seneni nahod |