Strokovnjaki zatrjujejo, da izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja izpolni vse potrebe za rast in razvoj. O tem in prvi prehrani smo se pogovarjali s prof. dr. Natašo Fidler Mis, dietetičarko s kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko Pediatrične klinike v Ljubljani.
»Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, nato pa, dokler želita doječa mati in otrok,« pove dr. Fidler Misova. »Kadar pa mati iz objektivnih razlogov ne more dojiti, bodisi ker nima mleka bodisi je dojenje kontraindicirano, je najboljša zamenjava mlečna formula, ne pa kravje mleko. Mati potrebuje prav tako vso podporo in natančne informacije o hranjenju dojenčka, pravilni izbiri ter pravilni pripravi mlečne formule, da lahko zagotovi mikrobiološko neoporečnost obroka. Vedno je treba pripraviti svežega. Ob nepravilni pripravi, neustrezni čistoči in nepravilnem shranjevanju obrokov obstaja namreč tveganje za zdravje dojenčka.«
Veliko plusov
Prednosti dojenja so številne. Strokovnjakinja poudarja, da je še posebno pomembno pri dojenčkih s povečanim zdravstvenim tveganjem, in naniza še več pomembnih dejstev: »Humano mleko vsebuje različne zaščitne snovi (imunoglobuline, lizozim in laktoferin), ki dojenčka varujejo pred okužbami. Beljakovine v materinem mleku varujejo pred alergijami, zato naj bi bili dojenčki, pri katerih obstaja tveganje za alergije, vsaj šest mesecev izključno dojeni. Dojenje zmanjša pogostnost številnih bolezni, kot so bakterijski meningitisi, bakteriemija, sepsa pri dojenčkih, diareja (driska), okužba dihalnega sistema, nekrotizantni enterokolitis, vnetje srednjega ušesa, okužba sečil, sepsa pri nedonošenčkih. Pri dojenih otrocih je nižja umrljivost in manj nenadnih smrti v prvem letu življenja. Manj je sladkorne bolezni tipa 1 in 2, limfoma, levkemije, hodgkinove bolezni in astme. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim kognitivnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki. Sesanje na prsih krepi razvoj čeljusti. Dojenje dolgoročno vpliva na zdravje, zmanjša pojavljanje čezmerne telesne teže, debelosti in povišanega holesterola v otroštvu. Ima tudi praktične prednosti: na voljo je vedno ob pravem času, v pravi obliki, je higiensko neoporečno in ima vedno pravo temperaturo.«
Vsak teden nekaj novega
Ko dojenček dopolni približno šest mesecev, napoči čas za uvajanje gostejše hrane. »Vsako novo živilo mu sprva ponudimo le enkrat na dan v majhni količini, eno do dve žlički, najprej v tekočem stanju. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji laže ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Nove obroke – zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša (kosilo), mlečno-žitna kaša (večerja) in žitno-sadna kaša (popoldanska malica) – uvajamo tako, da trikrat v razmiku štirih tednov en mlečni obrok nadomestimo z novim obrokom.«
Kot učenje violine
»Dojenček ni pomanjšan odrasel in tudi hrana, ki jo potrebuje, je drugačna,« poudari. »Številni starši dajejo dojenčku prezgodaj in v prevelikih količinah kravje mleko, kar odsvetujemo, ne dajejo pa mu morskih rib, ki so zanj zelo pomembne. Napaka je tudi, kadar dajejo sladek čaj ali sok, celo po steklenički, nekateri tudi ponoči. Dojenček naj po dopolnjenih šestih mesecih za žejo pije vodo.« In ko omenimo zelenjavo, ki naj bi je malčki že pregovorno ne marali, poudari pomanjkanje potrpežljivosti. »Dojenčku je včasih treba isto zelenjavo ponuditi tudi 10- do 15-krat, da se navadi na nov okus. Pomembno je, da so starši zgled zdravih prehranjevalnih navad.« Nikakor pa uživanje določene hrane ne sme biti pogojeno, torej: »Če boš priden, dobiš bonbon.« Napačno je tudi prepričanje, da maščobe apriori škodijo, zato starši dojenčku ponudijo premalo rastlinskih olj. »Priučitev zdravih prehranjevalnih navad je dolgoročna naložba za zdravje,« poudari. »Gre za proces, ki ga osvojimo z veliko vaje, podobno kot če se učimo igrati violino.«
