Holesterol poznamo kot nekaj slabega, vendar ima v telesu številne življenjsko precej pomembne naloge. Potreben je za pravilno delovanje našega telesa, saj brez njega ne moremo proizvajati žolča, ki je nujen za presnovo maščob v hrani in absorpcijo nekaterih vitaminov, kot so A, D, E in K, iz hrane. Težava je, če se ga v telesu nakopiči preveč: lahko je krivec za razvoj srčno-žilnih bolezni, če so razmerja med tako imenovanim dobrim holesterolom, HDL, in slabim, LDL, porušena oziroma nepravilna.
V krvi je holesterol sestavni del lipoproteinov. Koristni HDL-lipoproteini prinašajo odvečen in poškodovan holesterol v jetra in povzročijo njegovo odstranitev, LDL-lipoproteini pa prenašajo holesterol iz jeter do telesnih tkiv in utegnejo biti problematični. Če jih je več, kot jih naše telo potrebuje, lahko oksidirajo, postanejo lepljivi ter se nalagajo na stene žil. Tako prispevajo k mašenju žil in nastajanju srčno-žilnih težav. V najslabšem primeru privedejo do zamašitve žil in celo srčnega infarkta, zato moramo zlasti z zdravim načinom življenja, ki vključuje veliko gibanja in uravnoteženo prehrano, poskrbeti, da bomo imeli normalne vrednosti holesterola, ki bodo našemu organizmu v pomoč, ne v breme. Ker nenevarna vrednost holesterola v krvi še ni popolnoma opredeljena, je prav, da se o tem posvetujemo z osebnim zdravnikom. Za zdaj velja, da naj bi bile želene vrednosti celokupnega holesterola enake ali pod 5 mmol/l, HDL-holesterola enake ali več kot 1 mmol/l in LDL-holesterola enake ali pod 3 mmol/l.
Svinjska mast spet zdrava
Najnovejša spoznanja o vplivu maščob na delovanje našega telesa so iz lanskega leta, ko je britansko združenje za zdravje srca objavilo, da na zdravje srca in žil ne vplivajo toliko maščobe, ki jih zaužijemo, kot so bili znanstveniki prepričani doslej. Do takšnega sklepa so prišli na podlagi primerjave rezultatov več kot sedemdeset raziskav, v katerih je skupaj sodelovalo več kot 600.000 ljudi iz osemnajstih držav. Odtlej od strokovnjakov vse večkrat slišimo, da maščobe le niso tako zelo škodljive za naš organizem, kot je veljalo zadnjih nekaj desetletij.
V zadnjem obdobju vse večkrat tudi od strokovnjakov prihajajo spoznanja, da je v prehrani dobrodošla tudi zmerna uporaba svinjske masti, ki naenkrat ni več edini in izključni krivec za bolezni srca in ožilja, zaradi katerih sicer še vedno umre največ ljudi na svetu in tudi pri nas. So si pa še vedno enotni glede vnosa maščob s hrano: bolj pomembna je kakovost maščob kot količina, ki jih zaužijemo. Temu v prid govori mediteranska prehrana, ki, kot radi rečemo, tako rekoč plava v maščobi, toda obenem varuje pred boleznimi srca in ožilja. Seveda niti z dobrimi maščobami ne gre pretiravati, vendar naj njihov delež v prehrani ne predstavlja manj kot 30 odstotkov dnevnega energijskega vnosa.
Bodimo zmerni
Več kot trideset let je veljalo, da naj bi prehrana z nizko vsebnostjo maščob pomagala pri preprečevanju kroničnih nenalezljivih bolezni, kot so kardiovaskularne bolezni, sladkorna bolezen tipa 2 in debelost, ki v zadnjih letih dobiva že epidemične razsežnosti. Nova spoznanja so to postavila na glavo, vendar pa to seveda ne pomeni, da se zdaj lahko vsak dan bašemo z neizmerno količino (pre)mastne hrane. Kot zdaj trdijo strokovnjaki, za povišane trigliceride in holesterol v krvi, ki so eden glavnih dejavnikov tveganja za pojav bolezni srca in ožilja, niso krive izključno maščobe, ki jih zaužijemo s hrano, ampak se v jetrih proizvajajo tudi zaradi prekomernega uživanja ogljikovih hidratov, kot so na primer rafinirani beli sladkor, bela moka ter fruktoza. Vemo, da je za nastanek srčno-žilnih bolezni v največji meri kriva moderna in nemalokrat prehitra prehrana, ki je največkrat enolična, vnaprej pripravljena, osiromašena vseh zdravilnih snovi in vsebuje preveč predelanih nezdravih maščob, tudi rastlinskih olj in rafiniranih sladkorjev.
Ko je holesterol povišan
Da sploh ne bomo imeli zvišanega holesterola, je priporočljivo zmerno prehranjevanje, ki vsebuje vse skupine živil tako maščobe, zelenjavo kot ogljikove hidrate. Če pa imamo že zvišane vrednosti holesterola v krvi, zdravniki svetujejo zmanjšan vnos skupnih maščob v prehrani in omejitev vnosa škodljivih nasičenih maščob: čim pogostejše uživanje zelenjave, črnega in ovsenega kruha, sadja, testenin, kosmičev in mlečnih izdelkov iz posnetega mleka. V zmernih količinah lahko uživamo pol- in nenasičene maščobne kisline v rastlinskih oljih (sončničnem, koruznem, repičnem) in v prehranskih izdelkih iz teh semen. Dobrodošle so tudi mononenasičene maščobne kisline, ki so v oljčnem olju in avokadu, zelo koristne pa so ribe, ki vsebujejo veliko maščobnih kislin omega 3 in bi jih morali jesti najmanj enkrat na teden.
