Pomagajo lahko samo usposobljeni psihologi

Osrednja tema letošnjega srečanja je bila psihologija včeraj, danes, jutri. Pozornost udeležencev je bila usmerjena predvsem na jutri, saj stroka že nekaj časa opaža, da je duševnih težav vse več, in opozarja na neurejenost nudenja psihološke pomoči, torej na nujnost sprejema zakona o psihološki dejavnosti. Dr. Vlasta Zabukovec, predsednica društva psihologov Slovenije in profesorica na ljubljanski filozofski fakulteti, pravi, da zakon »nujno potrebujemo, saj psihološka dejavnost pri nas ni celostno urejena z nobenim predpisom, kar pomeni, da so zato uporabniki slabše zaščiteni, ni postavljenih meril in tudi ne etičnih standardov, ki bi omogočali ustrezno odgovornost v primeru kršitev. Poleg tega lahko nekompetentne osebe posegajo v izvajanje psihološkega dela in onemogočajo razmejitev položaja psihologov od ostalih strokovnjakov, velika težava pa je tudi neustrezna uporaba psihodiagnostičnih sredstev, ki jih uporabljajo zelo različni profili.« Kdo pa lahko nudi psihološko pomoč? »Samo usposobljen psiholog, bodisi univ. dipl. psih. bodisi mag. psih., z ustreznimi znanji svetovanja ali psihoterapije, in klinični psiholog.« Uporabnike psihološke dejavnosti je treba zaščititi z zakonom, poudarja. Z njegovim sprejetjem bi se Slovenija končno pridružila drugim članicam Evropske unije, ki imajo to področje že dolgo primerno urejeno.

Kako torej ravnati, če smo v duševni stiski in potrebujemo pomoč? Predsednica društva pravi, da nas lahko na svetovanje k psihologu, pri zahtevnejših težavah pa k psihiatru, napoti osebni zdravnik. »Sicer pa je kakovostna psihološka pomoč dostopna tudi samoplačniško, vendar laik težko pride do informacije, kdo je dejansko pristojen za nudenje te pomoči. Zato si prizadevamo, da bi sprejeli zakon, v katerem bo natančno zapisano, kdo in pod kakšnimi pogoji lahko izvaja psihološko dejavnost ter način spremljanja njegovega dela.«

Kaj je danes drugače

Dejavnikov, ki vplivajo na težave v duševnem zdravju, je veliko, to so npr. osebnostne značilnosti, genska struktura, dejavniki okolja (družbena kriza, visoke zahteve, dostopnost alkohola …). »Motenj v duševnem zdravju nikoli ne povzroči le en dejavnik, ampak medsebojni vpliv zgoraj naštetih. Pogosto beremo, da motnje povzroči kriza, vendar ni čisto tako, saj se odzivamo različno. Eni se z njo spoprimejo tako, da posegajo po alkoholu, prepovedanih substancah, drugi vložijo napor v iskanje priložnosti za delo, poiščejo pomoč prijateljev, napetost sproščajo v zmerni športni aktivnosti itd. Za soočanje s takšnimi izzivi smo različno opremljeni. Pomembno je, da imamo dobro socialno mrežo, da se ne počutimo osamljene, da se ukvarjamo z dejavnostmi, ki nas razbremenjujejo in veselijo, da si znamo postaviti realne, uresničljive cilje. Ženske se pogosteje obrnejo na prijateljice in se z njimi pogovorijo, moški pa se usmerijo v reševanje zapleta in niso v tolikšni meri vezani na socialno mrežo. Mladi imajo navadno manj izkušenj z reševanjem problemov, zato se z njimi težje spopadejo; zanje je vloga družine zelo pomembna.«

Zanima me še, katerih duševnih težav je danes več kot nekoč, a Zabukovčeva pravi, da težko da jasen odgovor, saj je »včasih zaznati več težav že zato, ker se jih bolje prepoznava in se o njih več govori«. Kaj pa pojav novih, takih, ki jih pred desetletji niso poznali? »Odvisnost od spleta, spletno nasilje, spletna pornografija. Zadnje čase se vedno več govori tudi o odvisnosti od odnosov in iger.«

Super psiholog

Na srečanju so predstavili zelo uspešen projekt Super psiholog, ki s strokovnimi znanji in mentorstvom diplomantom psihologije pomaga vstopiti v poklic. Cilj projekta je predvsem razviti celostni program usposabljanja mentorjev supervizirane prakse psihologov, kar bi dolgoročno prispevalo k večji kakovosti psihološkega dela, predvsem pa h kakovostnim prvim korakom mladih psihologov. V projekt, ki je financiran iz Programa Norveškega finančnega mehanizma, je vključenih kar 155 strokovnjakov.