Ko govorimo o njeni izbrani poti, govorimo o gojenju in uporabi jagod, robid, ribeza, kosmulje, malin, brusnice, aronije ipd. V več pogledih jo je presenetila ameriška borovnica. Ima skladen okus, je čudovita na pogled, hkrati pa je to rastlina, ki potrebuje za rast in razvoj povsem drugačne razmere kot preostale rastline. Koronovi jagodičje torej ne ponuja le uživanja ob različnih okusih, temveč mnogo raziskovalnih izzivov.
Strokovnjakinjo najprej vprašamo o čudežnih jagodah goji. Takole pove: »So bližnja sorodnica paradižnika. Njihov okus je grenko-kisel, trpek, ne moreš jih uživati v velikih količinah. V vrečkah dobimo posušene, prepojene s sladkorji, koncentriranim jabolčnim sokom. Hitro dobimo zmoten vtis, da morajo biti jagode goji sladke. Na Kitajskem jih uporabljajo kot dodatek mesu, rižu, to gotovo ni sadež, ki bi ga uživali kot sladico.«
Tudi pri jagodičju drži, da je najboljše sveže. A če ga že moramo shranjevati, Koronova svetuje zamrzovanje. »Pri tem postopku se na krajši rok nič ne spremeni,« pove. »Drugače je na dolgi rok. Obstajajo določene sorte robid, ki so sicer črne, a ko jih zamrznemo, postanejo rdeče.« Ne smemo pa pozabiti tudi na vitamine, katerih vsebnost se pri kuhanju najbolj spremeni.
Maline v loncih
Da bi bilo uživanje svežega jagodičja čim daljše, pa so strokovnjaki posodobili tudi metode gojenja. »Jagode lahko s pokrivanjem v tunelih jemo vse od aprila do novembra. Enako je z malinami.« Zakaj tuneli? »Ne zato, da pospešujemo zorenje,« pove sogovornica »temveč da rastline zaščitimo pred vlago. Če so rastline vlažne, se lahko na njih naselijo patogene glive, plesni, in potem jih moramo škropiti. Če pa imamo jagode pokrite s tunelom, smo lahko brez skrbi.«
Če je edina zemlja, ki jo premoremo, tista v loncih na domačem balkonu, ne smemo obupati. Darinka svetuje, da si na balkonih privoščimo večkrat rodne jagode, ki jih lahko gojimo kot vzpenjalke ali celo kot pobešanke. »Tako lahko sadeže uživamo več mesecev. Zelo primerno je gojenje ameriških borovnic. Lahko pa poskusimo tudi, ali nam bodo obrodile maline.«
Vidim zvezde
Ko gospo Darinko Koron prosimo, naj našteje nekaj najbolj slastnih primerov jagodičja, se spet vrne k ameriški borovnici: »Vsebuje sladkorje v drugačnem razmerju kot druge sadne rastline. Več ima fruktoze kot glukoze in je zato zelo primerna za sladkorne bolnike. Na Barju imamo nasad in tja prihajajo sladkorni bolniki vse poletje, ker je to edini sadež, ki ga lahko uživajo v neomejenih količinah. Vpliva pa tudi na boljši pretok krvi v kapilarah, borovnice so dobre za oči. V drugi svetovni vojni so jih prioročali tudi pilotom. Da so bolje videli zvezde.«
Eden njenih najljubših sadežev pa je črni ribez: »Dela se mu krivica, kajti med črnimi ribezi so razlike v okusih ogromne. Poznamo kar 50 sort in jaz se zapodim v tri, ki so izjemno okusne. Čeprav naj ta vrsta jagodičja po analizah ne bi imela ogromno železa, pa ga ima v obliki, ki je telesu najbolj dostopna, zato ga zelo priporočamo. Ima tudi daleč največ vitamina C.«
Okusne kosmulje
Opozori tudi na maline: »Določene klinike izvajajo kure samo z njimi, in sicer zaradi elagitaninov, snovi, ki preprečujejo množitev rakavih celic. Do zdaj so v večjih količinah elagitanine našli le v malinah, jagodah, robidah in rdečem namiznem grozdju.« Pa jagode? »Čudovite same po sebi,« pravi. »Sama pa bi se odločila za tiste bolj intenzivno obarvane in aromatične. Poleg tega so izvrsten diuretik. Ne pozabimo na aronijo! Je tudi čudoviti okrasni grm in zdravilo. Je sadež, ki ga ne moremo uživati svežega, temveč samo predelanega. Tako poln fenolov je, da ga moramo užiti v zdravi meri.«
Pa kosmulje? »To so rastline, ki so nekdaj rastle v samostanskih in grajskih vrtovih, se nato znašle tudi v mestnih in vaških, danes pa so redke. Zelo so okusne, skladnost med kislinami in sladkorji v njih je ravno pravšnja.«
