Poletno sonce ima precej ugodnih učinkov na naše zdravje – prinaša dobro voljo in veselje do življenja, saj se z žarki sproščajo encimi sreče, v koži se tvori vitamin D za trdne kosti, naravno zaščitno barvilo, melanin, in še bi lahko naštevali. Terapevtski učinki poletnih žarkov se kažejo tudi v zmanjšanju obiskov pri zdravniku.
Ker na počitnicah pogosto pretiravamo z morskimi užitki ali sončenjem, smo takrat deležni tudi manj prijetnih oziroma škodljivih vplivov sončne svetlobe. Pri čezmernem izpostavljanju soncu lahko valovanje UVB-žarkov srednjih valovnih dolžin, ki prodirajo v zgornje plasti kože, povzroči vnetje in sončne opekline, ki jih uvrščamo med akutne poškodbe kože in ki se razvijejo takoj po »predoziranju« – pojavijo se rdečina, opekline ali preobčutljivostna reakcija, slednja tudi zaradi uporabe nekaterih kozmetičnih sredstev ali zdravil. Trajne ali kronične poškodbe kože, ki so lahko prav tako posledica nekritičnega izpostavljanja, pa opazimo šele pozneje.
Za zmanjšanje potencialno škodljivega vpliva predajanja sončnim žarkom, bodisi doma bodisi na počitnicah, poskrbimo z ustrezno zaščito in varovalnimi ukrepi. Kadar preventiva ne zaleže, lahko posledice pordelosti ali sončnih opeklin učinkovito lajšamo tudi s homeopatskimi zdravili. V poletno lekarno kot prvo pomoč zanje spakiramo belladonno, apis in cantharis, ne bo škodilo, če je v kompletu tudi causticum, čeprav koristi na splošno kot prva pomoč pri hujših opeklinah. Ker se običajno jemlje pri poškodbah globljih plasti kože, ko se tvorijo mehurji, se po prvi pomoči o nadaljnji rabi posvetujemo s homeopatom.
Pri hujših sončnih opeklinah pogosteje kot na causticum pomislimo na cantharis, pomembno zdravilo za bolečine, ki nastanejo zaradi resnejših opeklin, predvsem druge stopnje. Dobro deluje tudi pri sončnih, kadar je koža rdeča in je prisotna pekoča, ostra bolečina z mehurji. Zaradi močnih bolečin je oseba raztresena in razdražena, opazimo lahko tudi stokanje. Pri opeklinah si torej pomagamo s homeopatskimi zdravili in tudi z ukrepi prve pomoči – hladimo jih s hladno vodo ali obkladki vsaj 15 minut oziroma dokler je opeklina vroča, predela ne mažemo. Če nastanejo mehurji, jih ne stiskamo ali prediramo, pri hujših opeklinah poiščemo medicinsko pomoč.
Blažje sončne opekline, ko še ni mehurjev, koža pa je pordela, najpogosteje lajšamo z apisom, a le če se simptomi ujemajo z značilnostmi zdravila, medtem ko bo zdravilo izbora belladona pri suhi, vroči in rdeči koži s pulzirajočimi bolečinami.
Preden posežemo po zdravilih, si pri lažjih težavah, ko je koža samo pordela, pomagamo sami, tako da hladimo kožo npr. z naravnim gelom aloje (aloe vera). Za obnovo kože po sončenju je primerno vse, kar kožo hrani, vlaži in neguje, dobra kombinacija sta karitejevo maslo in olivno olje v kremi ali obliki olja. Olivno olje lahko uporabimo kot naravno zaščito tako zunanje kot notranje, saj vsebuje antioksidante, ki preprečujejo poškodbe na koži in jo ščitijo pred prezgodnjim staranjem. Pri zunanji uporabi ga nanašamo pogosteje, saj kožo varuje le kratek čas. Ker je naravno ali, še bolje, ekološko, ne vsebuje snovi, katerih delovanje še ni preizkušeno na koži, in ne povzroča alergij, ki se lahko pojavijo ob uporabi novodobnih krem z visokimi zaščitnimi faktorji.
Še najbolj učinkovita in naravna zaščita je upoštevanje zakonitosti sobivanja s soncem: občutljive predele telesa si zakrijemo z oblačili in pokrivalom, ko je pripeka najmočnejša – med 11. in 16. uro –, se po zgledu prebivalcev sredozemskih dežel zadržujemo v senci. To še posebno velja za malčke, starejše in bolnike. Zgodaj zjutraj in pozno popoldne, eno uro po sončnem vzhodu ali uro pred zahodom, so sončni žarki po navodilih Hira Ratan Maneka, odkritelja t. i. solarne joge, povsem varni in lahko delujejo zdravilno.
Ker boste morali pri podcenjevanju moči vira, ki omogoča življenje na zemlji, poseči v počitniško lekarno, je najboljše navodilo za zdrav in mladosten videz kože brez opeklin zmernost.
