Pred nami je kresna noč, ki po starih šegah oznanja, da se začenja poletje, z njim pa tudi počitnice in čas dopustov. Še pred dobrim tednom bi lahko pomislili, da smo šele na začetku pomladi. Vendar se ni več bati, da bi nas grela le »homeopatska toplota«, kar pomeni v najmanjših možnih količinah. Najbolj nestrpni se že tedne veselijo in požvižgajo na vreme, nekateri so zaskrbljeni zaradi vseh opravil pred dopusti. Tisti, ki radi vnaprej načrtujejo, verjetno že pripravljajo seznam, kaj je treba vzeti s seboj. Za čisto brezskrbne počitnice naj bodo v prtljagi tudi najnujnejša zdravila za prvo pomoč, predvsem naravna, tudi homeopatska. Ker so majhna in jih jemljemo v majhnih količinah, ne zavzamejo veliko prostora. Pred potjo jih ovijemo z aluminijasto folijo, še posebno ko potujemo z letalom, da se zaradi sevanja ne bi zmanjšalo njihovo delovanje.
Kakršne koli počitnice si bomo omislili, bomo več časa preživeli na prostem, npr. na taborjenju, v gorah ali ob morju. Če hočemo ali ne, spadajo zraven tudi žuželke. Prej ko se sprijaznimo, hitreje bodo postale manj nadležne. Če pridemo z njimi navzkriž, so dobrodošla popotnica naravna zaščitna sredstva ali homeopatska zdravila, ki lajšajo posledice pika.
Zdravilo številka ena, ki ne sme manjkati v potovalni lekarni za pike, je ledum: uporablja se pri pikih ter ugrizih insektov ali živali pri ljudeh in živalih. Ublaži srbenje po pikih komarjev, klopov ali bolh, razkuži rano in preprečuje morebitno vnetje. Če se po nekaj urah ali dnevih po ugrizu klopa pojavi obarvanost kože oziroma rdeč kolobar, morate nujno po pomoč tudi k zdravniku. Po različnih pikih, npr. komarjev ali mušic, si lahko pomagamo tudi s staphisagrio, ki razkuži rano in ustavi srbenje. V primeru hujšega pika jo lahko jemljemo skupaj z ledumom. Še posebno učinkovito deluje pri ljudeh, ki pike slabo prenašajo, so nejevoljni in razdraženi, ker se čutijo napadeni, srbenje po piku pa je dolgotrajno.
Za pike žuželk naj bodo
v kompletu prve pomoči: |
Za pike in vbode čebel, os in podobno v potovalno lekarno dodamo apis. Uporabimo ga, kadar gre za resnejšo reakcijo, mesto pika je oteklo, rdeče, srbeče in boleče. Znaki se izboljšajo s hladnimi obkladki, poslabšajo s toploto. Kadar oseba občuti obtolčenost v predelu vboda in je predel gnojen, na primer po piku obada, vzamemo arnico ali hypericum, pri modrikasti barvi kože pa lachesis. Za odpravo posledic pika lahko izberemo tudi katero drugo zdravilo, ki se najbolj ujema s težavo, a se raje posvetujmo s homeopatom, sploh če zdravil in načina homeopatskega zdravljenja ne poznamo. Z rabo homeopatskih zdravil, tudi če poznamo njihovo delovanje, ne pretiravamo; zdravila so sicer naravna in ob pravilni uporabi nimajo stranskih učinkov, vendar pa lahko ob prepogosti ali napačni rabi zabrišejo dejansko zdravstveno stanje, zato ob manjših težavah izvedemo najprej splošno koristne ukrepe: posledice pika blažimo in srbenje lajšamo z gelom, ki vsebuje alojo (aloe vera). Če nas piči čebela, s sterilno iglo odstranimo želo in preprečimo, da bi se v telo sprostile dodatne količine strupa. Predel pika očistimo in razkužimo ter hladimo. Pri osjem piku bo bolečina manjša, če spiramo rano z limonovim sokom ali kisom, pri čebeljem pa z bazično raztopino natrijevega karbonata (sode bikarbone) ali mila. Ob neznosnih bolečinah in srbenju ali močnem zatekanju, ki se naglo širi, poleg homeopatskega zdravljenja poiščemo nujno medicinsko pomoč. To potrebujemo tudi pri piku v grlo in usta, kadar nam zatečejo ustnice ali jezik, pri težavah z dihanjem, izgubi zavesti, zmedenosti ali znani alergiji na pik žuželke, saj obstaja nevarnost življenjsko ogrožajoče alergijske reakcije ali anafilaktičnega šoka.
Pretirano občutljive osebe naj upoštevajo, da je boljša preventiva kot kurativa – torej preprečevanje kot zdravljenje – in v kovček dodajo tudi zaščitna sredstva pred piki. Še najbolje narejena kar doma iz naravnega eteričnega olja citronele, sivke ali geranije. V potovalko za vedre počitnice spakiramo tudi zdravje, pa čeprav s pomočjo homeopatskih zdravil.