Poleti koža potrebuje predvsem zaščito

Ponudba tovrstnih izdelkov na prodajnih policah in spletu je res pestra, a pri izbiri vedno več ljudi daje prednost ekološki kozmetiki. Marsikaj iz naravnih sestavin lahko izdelamo tudi sami. In ne pozabite: poleti je koža hvaležna za globoko senco.

Kožo na telesu in obrazu pozimi ščitimo pred mrazom in vetrom, poleti pa pred soncem, piki žuželk in odrgninami. V hladnejših mesecih jo negujemo z bolj mastnimi izdelki, v toplejših pa predvsem z vlažilnimi, poleg tega ne smemo pozabiti na zaščito pred UV-sevanjem in na nego po izpostavljenosti soncu, pravi certificirana aromaterapevtka Ana Ličina iz zavoda Šola aromaterapije, poznavalka eteričnih olj, zdravilnih rastlin, naravne nege in botanične parfumeristike. »Sonce je po eni strani koristno zaradi vitamina D, ki je nepogrešljiv za pravilen razvoj in delovanje kosti in zob ter imunskega sistema, po drugi pa je škodljivo, saj povzroča hitrejše staranje kože. Zato sta zelo pomembna pravilno izpostavljanje sončnim žarkom in zaščita pred njihovimi škodljivimi učinki.« Konvencionalna sredstva (iz umetnih, sinteznih snovi) za zaščito kože pred UV-sevanjem vsebujejo bodisi kemične (sintetične) bodisi fizikalne (mineralne) zaščitne filtre, pojasnjuje sogovornica. »Veliko proizvajalcev naravne kozmetike sploh ne izdeluje sredstev za sončenje, tisti, ki jih, pa uporabljajo mineralne filtre. Nekateri ponujajo tudi zaščitna sredstva z nanodelci, čeprav njihovo delovanje na dolgi rok še ni dovolj raziskano. Zaradi svoje majhnosti namreč zlahka prehajajo v telo.«

Kako naj se torej zaščitimo pred škodljivimi vplivi sonca, če zaradi različnih razlogov ne želimo uporabljati klasičnih zaščitnih sredstev? Ana Ličina je prepričana, da lahko največ naredimo z izogibanjem soncu med 10. in 16. uro in mehansko zaščito: dolgi rokavi in hlačnice, lahka, a gosto tkana ruta ali šal za zaščito vratu in dekolteja, pokrivalo s širokimi krajci, sončna očala, zadrževanje v senci. Zdravo porjavelost dosežemo tako, da kožo na sonce navajamo postopno, sončimo se le zjutraj in pozno popoldne, ko sončni žarki niso tako močni. Za zaščito uporabljamo naravna sredstva – olja in emulzije (zmes vode in maščobe). »Nekatera olja in masla, recimo sezam, karite, kokos, avokado, oljka, kakav, imajo zaščitni faktor. Ta sicer ni visok, znaša od tri do pet, a če dosledno upoštevamo vse preostale zaščitne ukrepe, zadostuje. Na spletu najdemo trditve, da ima olje iz malinovih pešk zaščitni faktor 35, kar ne drži. Nobeno rastlinsko olje nima višjega zaščitnega faktorja od pet.« Najslabša kombinacija, opozarja sogovornica, je izpostavljanje kože soncu v najhujši vročini in hkrati izdatno mazanje s sredstvi, ki imajo kemične filtre. »Ne razumem staršev, ki otroke, celo dojenčke, peljejo na plažo, ko je sonce najvišje na nebu. Takrat bi morali biti v globoki senci, ne pa – čeprav beli od zaščitne kreme z mineralnimi filtri – na žgočem soncu.« Znano je namreč, da kar polovica vseh poškodb na koži, ki jih povzroči sonce, nastane do 18. leta starosti. Seveda si vedno oziroma vsi ne morejo privoščiti zadrževanja v senci (npr. med veslanjem, delom) in potrebujejo močnejšo zaščito kože; uporabijo naj kakovostno naravno kozmetiko z mineralnimi filtri. Sogovornica svetuje še, da se poleti večkrat popršimo s katerim od hidrolatov (npr. melise, kamilice, sivke, smilja), kar kožo osveži, navlaži in tudi varuje pred poškodbami UV-žarkov.

Seveda moramo kožo tudi poleti negovati, ne samo ščititi pred soncem. Zelo pomembno je temeljito večerno čiščenje obraza, na morju pa tudi obnavljajoča nega telesa. »Opažam, da si veliko ljudi obraza zvečer ne očisti. Tega nikoli ne počnemo z milom in vodo, ampak najbolje z olji ali emulzijami (lahko jih kupimo ali si jih izdelamo sami), npr. z ricinusovim ali mandljevim oljem. Na vato, ki smo jo zmočili s toplo vodo, kanemo nekaj kapljic olja in nežno obrišemo obraz, nato ga še splaknemo in namažemo s katerim od olj, primernih za večerno nego (npr. šipkovim). Zjutraj se umijemo, obrišemo, popršimo s hidrolatom (npr. smilja), nato pa še namažemo z oljem, primernim za dnevno nego (poleti izbiramo med tistimi, ki hkrati hranijo in imajo zaščitni faktor, npr. avokadovo).« Čez dan nikoli ne uporabljamo olj (ali mešanic, v katerih so ta olja), ki so občutljiva za UV-žarke, temperaturo in zrak; to so zlasti šentjanževo, šipkovo, svetlinovo, konopljino olje. Z njimi se lahko namažemo šele zvečer ali če se zadržujemo samo v notranjosti. Našteta olja – še posebno šentjanževo, ki smo mu dodali eterično olje prave sivke – blagodejno vplivajo na kožo obraza in telesa, ki je bila čez dan izpostavljena soncu, razlaga poznavalka.

Za nego in zaščito ustnic uporabljamo naravna mazila iz hladno stisnjenih olj z dodatki, to so jojoba, čebelji vosek ali karite. Slednji je odličen tudi za nego razpokanih pet, suhih rok, komolcev, kolen. Lase lahko poleti mažemo s kokosovim oljem (na vlažne roke kanemo kapljico ali dve olja, pomanemo in vtremo v lase). Občasno (še posebno po koncu dopusta na morju) naredimo hranljivo masko: pred umivanjem si lase in lasišče namažemo in zmasiramo z ricinusovim oljem (z dodatkom nekaj kapljic eteričnega olja rožmarina ali ilang ilanga) ali s toplim sezamovim oljem. Lase za največ pol ure pokrijemo s polivinilasto vrečko, šele nato se lotimo umivanja (za odstranitev oljne obloge bomo potrebovali več šampona in časa).