Ne le sonce s svojimi UV-žarki, poleti je nevaren tudi ozon, plin, ki nas ščiti, a hkrati tudi škoduje našemu zdravju. V ozračju sta dve plasti z večjo koncentracijo ozona, okoli 20 km nad tlemi je stratosferski ozon (ali t. i. koristen ozon), ki nastaja naravno ter absorbira večino škodljivih UV-žarkov v sončni svetlobi, s čimer ščiti planet, v plasti ozračja od tal do višine nekaj kilometrov nad površjem pa je troposferski ozon (t. i. škodljivi), posledica emisij onesnaževal v zraku zaradi človekove dejavnosti in je v preveliki koncentraciji škodljiv za zdravje ljudi ter tudi živali in okolje.
Vplivi na zdravje ljudi
Najpomembnejša dejavnika vpliva na zdravje sta raven koncentracije ozona in trajanje izpostavljenosti. Glavna pot njegovega vstopa v telo je skozi dihala, in te ozon tudi najbolj prizadene, »zmanjšanje pljučne funkcije, poveča odzivnost dihal, oslabi njihov obrambni mehanizem, povzroči poslabšanje astme,vnetje dihal, pri dolgotrajni izpostavljenosti tvegamo trajne strukturne patološke spremembe pljučnega tkiva«, naštevajo na NIJZ, slabo pa vpliva tudi na delovanje srca ter razvoj ateroskleroze.
Pri višjih koncentracijah sledijo bolečine pri globljem dihanju in draženje na kašelj, ozon pa draži tudi sluznico v grlu in povzroča pekoč občutek v očeh. Škodljivi učinki ozona so, kot rečeno, odvisni od časa izpostavljenosti (večji učinek je seveda pri daljši izpostavljenosti), koncentracije ozona v zraku (večji učinek je pri višjih koncentracijah ozona) ter fizične aktivnosti (večji učinek pri večji fizični obremenitvi). In kdo je najbolj ogrožen? Še posebno ranljivi so otroci, starejši ljudje, astmatiki, ljudje s kroničnimi pljučnimi boleznimi, srčni bolniki ter vsi, ki so fizično aktivni na prostem (delavci v gradbeništvu, gozdarji, rekreativni športniki).
Ko so koncentracije torej najvišje, naj omenjeni omejijo zadrževanje na prostem ter fizične aktivnosti, več o zaščitnem ravnanju pa preberite v okvirčku.
Onesnaženost zraka v Sloveniji
Ker kemična reakcija nastajanja ozona hitreje poteka pri višji temperaturi, ga je največ poleti, koncentracije se začnejo povečevati maja in trajajo približno do konca septembra. Naša država spada med območja z visokimi vrednostmi koncentracij, najvišje so ob južnem oziroma jugozahodnem vetru, ko k nam prihajajo vplivi iz onesnažene Padske nižine, zato je najbolj ogrožena Primorska. Povprečne letne koncentracije ozona v Sloveniji ne kažejo izrazitega trenda v zadnjih letih, po visokih odstopata leti 2003 in 2006 zaradi več sončnega vremena in visokih temperatur zraka. Močno so odvisne tudi od vremena, saj dež spere ozon in tudi njegove predhodnike iz ozračja, če je oblačno, pa pride do tal premalo svetlobe, da bi kemijske reakcije, katerih rezultat je ozon, dovolj intenzivno stekle. Plast onesnaženega zraka se poleti v jasnem vremenu premeša do višine okoli treh kilometrov, kar pomeni, da se z izletom v gore nismo umaknili z ozonom onesnaženemu zraku, ampak smo v določenih primerih prišli še na slabše.
Kako se zaščitimo Priporočila, ki veljajo za vroče, jasne, sončne dni ter za vse ljudi, še posebno pa ogrožene skupine: *Prostore zračimo v jutranjih urah in delu dopoldneva. *Popoldne se zadržujmo v zaprtih prostorih, kjer so koncentracije ozona nižje. Najvišje so med 12. in 16. uro, na Primorskem pa med 12. in 18. *Izogibajmo se fizičnim aktivnostim na prostem oziroma jih izvajajmo v jutranjih urah, ko so koncentracije ozona praviloma nižje. |
Spremljajmo napovedi
Avtomatske meritve potekajo na 12 stalnih merilnih mestih državne mreže meritev kakovosti zraka in na 6 merilnih mestih dopolnilnih mrež, podatki veljajo za širšo okolico, ko so vrednosti presežene, pa Agencija RS za okolje obvesti ustrezne organe in medije. Poleti zato spremljajmo spletno stran Arsa, kjer so v sezoni objavljene napovedi koncentracij za tekoči in naslednji dan, pri načrtovanju aktivnosti na prostem jih upoštevajmo, pri tem pa je treba vedeti, da je opozorilna urna koncentracija 180 mikrogramov na kubični meter zraka, alarmna vrednost pa 240 mikrogramov na kubični meter. Koncentracije ozona, ki presegajo opozorilno vrednost, dražijo sluznico in dihala, zato zdravniki v dneh povišane koncentracije ljudem s kroničnimi boleznimi dihal in krvnega obtoka priporo- čajo, naj ostanejo v zaprtih prostorih, tudi zdravi naj se tedaj izogibajo naporom. Naj omenimo, da je koncentracija minuli petek na merilnih mestih Koper, Trbovlje in Hrastnik presegla opozorilno vrednost. Kadar nimamo na voljo informacij o koncentracijah ozona, se ravnamo po naslednjih dejavnikih: visoke koncentracije se pojavljajo popoldne v jasnem vremenu, kadar piha zmeren do močan severni ali vzhodni veter, pa so nižje.
Ozonska luknja
Je stanjšanje stratosferske ozonske plasti. Največja je na zemeljskih polih, na južnem jeseni in severnem spomladi, vendar v manjšem obsegu. Posledica pomanjkanja ozona v stratosferi je povečano ultravijolično sevanje pri tleh. Nad Evropo se spomladi ozonska plast stanjša za okoli 10 do 20 odstotkov, do poletja pa se zapolni.