Pogosti spremljevalec preobremenjenosti 
je glavobol

Kadar začutimo bolečino v glavi, je dobro razmisliti o dejavnikih, ki jo povzročajo. Vedeti je treba, da sicer redko, a vendar lahko pomenijo resno zdravstveno stanje. Dokazano je, da stres podvoji tveganje za prehlad. To ni zanemarljiv podatek v zimskih mesecih, ko krožijo najrazličnejši virusi, imunski sistem pa ne deluje brezhibno. Običajno se simptomi pokažejo, ko skrbi prenehajo.

Opazovanja so pokazala, da se zaradi trajnega stresa zoži ožilje, poviša krvni tlak, pospeši utrip srca, povečana je nagnjenost k malignim obolenjem. Od presnovnih bolezni so s stresom povezane zvišane maščobe v krvi, sladkorna bolezen, osteoporoza. Najpogostejša psihiatrična bolezen, povezana z njim, je depresija.

Pojavi se čez dan

Posameznik, ki je nenehno pod neprijetnimi obremenitvami, kaže različne simptome. Od izolirnih znakov velja omeniti razdražljivost, prepirljivost, slabšanje spomina, izogibanje družbi, nespečnost, utrujenost, nagnjenost k okužbam, bolečine v križu in glavi. Dejansko strokovnjaki domnevajo, da bolečine v glavi povečini, kar v 70 odstotkih, povzroča stres.

»Glavobol je njegov pogosti spremljevalec,« pove asist. mag. Nena Kopčavar Guček, specialistka družinske medicine. »Značilno je, da se pojavi čez dan, ko se stres stopnjuje, ponoči in zjutraj ga običajno ne čutimo. Pogosto se začne in je najbolj izrazit v zatilju, kot posledica napetih vratnih mišic.«

Ni vedno nedolžen

Sogovornica pojasni, da trije od štirih glavobolov nastanejo zaradi napetosti (tenzije) mišic skalpa ali vratu. »Bolečina pri tenzijskih glavobolih je srednje intenzivna, lokalizirana pa v zatilnem in čelnem delu glave. Pogosto jo je čutiti kot tesno zategnjen trak okoli glave,« pojasni Nena Kopčavar Guček. »Glavobol lahko nastane tudi zaradi čezmernega uživanja alkohola, neredne prehrane, dolgega potovanja, hrupa, slabega zraka ali vremena, preveč ali pomanjkanja spanja, prevelikega razburjenja, povišane temperature, bolečih sinusov ali zob, motenj v čeljustnem sklepu, zvišanega krvnega tlaka, uživanja nekaterih zdravil, nezadostnega delovanja ščitnice. Zelo redko so vzroki za glavobol izjemno resni, denimo poškodba glave, pretres možganov, vnetje živca (npr. nevralgija trigeminusa), krvavitev, motnje v prekrvitvi možganov (npr. tromboza), vnetje možganskih ovojnic, vnetje žil (vaskulitis, arteritis), glavobol pri akutnem glavkomu (povezan z zvišanjem pritiska v očesu), tumor.«

Migrena je pogostejša pri ženskah

Bolečina se v glavi pojavlja pogosteje kot kjer koli v telesu. »Glavobol je pogosta težava, saj naj bi ga vsaj enkrat v življenju doživelo od 64 do 77 odstotkov ljudi. Obstaja več kot 200 tipov glavobolov, a migrene in napetostni, torej tenzijski glavoboli so najpogostejši,« pove Nena Kopčavar Guček. »Za migreno velja, po podatkih iz literature, da od dva- do trikrat pogosteje prizadene ženske. Zaradi nje naj bi trpelo od pet do devet odstotkov moških in od 12 do 25 odstotkov žensk. Pri zanjo dovzetnih ženskah so dokazali vzročno povezavo z uživanjem kontraceptivov in zdravljenjem s hormonsko nadomestno terapijo v menopavzi. Pri številnih se tipično pojavlja v določeni fazi menstrualnega ciklusa.«

Prva pomoč

Za lajšanje blagih do zmernih glavobolov, ki niso prepogosti, so na voljo zdravila. Priporočljivo je izogibanje dejavnikom, ki sprožajo bolečino, in seveda predvsem nadzorovanje stresa. Sogovornica pove, da so analgetiki najpogosteje uporabljeno in dostopno zdravilo. »Za blage do srednje močne glavobole je najprimernejši paracetamol. Migrene zdravimo s specifičnimi zdravili, družino imenujemo triptani. Včasih so potrebna dodatna zdravila za zdravljenje slabosti. Če so napadi migrene pogostejši kot štirikrat mesečno, je smiselno razmisliti o zdravilih za preprečevanje migrene, ki pripadajo različnim skupinam zdravil. Potreben je posvet z zdravnikom. Ne pozabimo še na nemedikamentozne ukrepe, kot so tehnike sproščanja, vaje za vratno muskulaturo, kognitivna terapija.«