ZDRAVILNI UČINKI

Poglej drevesa in dobro ti bo delo

Objavljeno 07. avgust 2015 18.00 | Posodobljeno 07. avgust 2015 18.00 | Piše: Nika Vistoropski

Čutimo, da nas pogled na buhteče drevo pomirja, da se oči spočijejo, ko gledamo v zeleno, ki migota v vetru.

Če bi želeli enak učinek, kot ga na ulico prinese deset dreves, bi morali dvigniti letni dohodek vsakega gospodinjstva za deset tisoč dolarjev ali pa jih za sedem let pomladiti.

Ne samo da je zaradi dreves naš zrak čistejši, raziskave potrjujejo, da med drugim dolgoročno pozitivno vplivajo na srčno-žilni sistem. Raziskava pod vodstvom oddelka za psihologijo Univerze v Chicagu je dokazala, da deset dreves v ulici več pomeni, da se bo za odstotek dvignilo tudi dobro počutje tistih, ki v njej živijo. Ko je bil Marc Berman, sicer vodja raziskave, še doktorski študent na Univerzi v Michiganu, je zbral skupino prostovoljcev in jo poslal na 50-minutni sprehod. Prvo skupino v arboretum, drugo pa po mestnih ulicah. Nato je obema postavil nekaj miselnih nalog. Tisti, ki so se pred nalogo sprehodili v naravi, so se za kar 20 odstotkov bolje odrezali od skupine, ki je »raziskovala« mesto.

Barvitost

Dr. Roger S. Ulrich, profesor arhitekture s tehnične univerze Chalmers na Švedskem, je že leta 1984 napisal znanstveno razpravo o tem, kako so okrevali bolniki po operaciji žolčnika. Primerjal je tiste, katerih soba je gledala na listavce, in druge, katerih okno je gledalo v zid. Prvim je šlo mnogo bolje, kar je bilo sicer logično, a je v zraku vseeno ostalo vprašanje, kako lahko drevo pozitivno učinkuje tudi skozi okensko šipo. A zdaj vemo, da deluje tudi, če gledaš le njegovo sliko. Manj, deluje pa.

Berman in njegova ekipa so slike narave in mestne sivine razbili do posameznih pikslov in ugotovili, da so podobe narave barvitejše kot mestni vogal in tudi, da so barve, ki jih daje narava, čistejše. Tudi ko so slike razbili do tako majhnih enot, da niso bile več razpoznavne, je bila barvitost tista, ki je določala, ali bodo za gledalca vabljivejše.

Eno drevo več

In to še ni vse. Če bi želeli enak učinek, kot ga na ulico prinese deset dreves, bi morali dvigniti letni dohodek vsakega gospodinjstva za deset tisoč dolarjev ali pa jih za sedem let pomladiti. Je pa že narava sama poskrbela, da so dognanja raziskave dobila še dodatno potrditev. Škodljivec, imenovan jesenov krasnik, je v zadnjih letih uničil kar več sto milijonov dreves v Severni Ameriki. Zdravstvena poročila posameznih držav od leta 1990 do 2007 so pokazala, da se je število smrti zaradi srčno-žilnih obolenj in respiratornih težav povečalo tam, kjer je škodljivec uničil največ dreves. Obdobje, ki so ga preučevali, je pokazalo na kar 20.000 smrtnih primerov več! Preučevanje podatkov iz kanadskega mesta Toronto je pokazalo, da obstaja neposredna povezava med številom dreves, srčnimi obolenji, kapjo in diabetesom. Za ljudi, ki zaradi teh bolezni trpijo, bi enajst dreves v ulici več pomenilo nekaj takega kot povišanje osebnega dohodka za 20.000 dolarjev letno ali 1,4 leta mlajše telo. Vsekakor imajo vidnejšo vlogo tista drevesa, mimo katerih greste vsak dan, ki rastejo na vaši ulici ali dvorišču; občasni sprehodi skozi park ne dajejo povsem enakih »užitkov«.

Narava zdravi

Raziskava jasno poudarja in ponuja možnosti za poglobljeno delo, ko opozori, da je temeljila na odgovorih prebivalcev Toronta, ki ima urejen sistem javnega zdravstva, enak za vse. Opozori na možnost, da so lahko razmerja med pozitivnimi učinki dreves na ljudi spremenjena, če kot vzorec preučujemo posameznike, ki živijo v družbi z manj učinkovitim javnim zdravstvenim sistemom; nanje socio-ekonomski status vpliva bolj intenzivno in bi, da bi dosegli enak učinek, potrebovali mnogo več dreves. A to je seveda domneva, ki ne zamegli dejstva, da ima narava na nas številne pozitivne učinke. Blagodejno vpliva na naše duševno zdravje in procese pomnjenja in pozornosti, znižuje krvni tlak in stresno raven, vabi k fizični aktivnosti, znižuje agresijo in omogoča hitrejše okrevanje. Sprehod po gozdu je učinkovitejši kot slika drevesa, slika drevesa je vsekakor boljša kot kopica barvnih pikslov. Nekaj je v nas, kar se pozitivno odzove na tridimenzionalno geometrijo narave. Kaj bi naredili, če bi vam kdo ponudil deset tisoč dolarjev v eni roki in deset sadik v drugi? Poznate Kekčevo pesem, ki poje »v eni roki nosim sonce, v drugi roki zlati smeh«? Kajetan Kovič za to raziskavo še ni mogel vedeti, zato: Kako bi izbirali vi?

(Vir: The New Yorker)

Deli s prijatelji