Oddih izboljša naše življenje, zdravje in delovno produktivnost. Nove raziskave kažejo, da tudi možgani in telo potrebujejo popoln odklop in čas, da se vnovič napolnijo z energijo. Ko so možgani sproščeni in spočiti, delajo bolje in hitreje. Dopust blagodejno vpliva na duševno in telesno zdravje.
1. Spodbudi delovanje možganov: znanstveni preizkusi dokazujejo, da se s sproščenimi možgani bolje učimo in utrjujemo znanje in veščine, ki smo se jih nedavno naučili.
2. Polnjenje miselnih baterij: žal nimamo neomejenih rezerv energije in moči, zato je dopust bistven, da možgane povrnemo v začetno, najbolj produktivno stanje.
3. Boljše reševanje nalog: kadar se dejavno ne ukvarjamo z neko nalogo, ko smo torej na zasluženem oddihu, tedaj si naše sive celice vzamejo čas, da nove ideje povezujejo z znanjem, ki ga že imamo. Kar odpre pot novim zamislim in učinkovitemu reševanju nalog.
4. Daljše življenje in manj bolezni: klinični testi so pokazali, da se tistim, ki redno in pogosto hodijo na letne dopuste, zmanjša možnost obolenja za 21 odstotkov.
5. Dobro za srce: dolgotrajen stres brez dopusta škoduje srcu. Tistim, ki delajo dolge ure in si ne privoščijo počitnic, se poveča možnost srčnega obolenja za do 41 odstotkov. Deloholikom, ki si tudi po več let skupaj ne vzamejo dopusta, pa se poveča možnost za srčni napad za 30 odstotkov.
6. Za ustvarjalni naboj: različne študije so pokazale, da čas, ki si ga vzamemo le zase, še zlasti če odpotujemo v neznane kraje, spodbuja domišljijo in ustvarjalnost. Zaradi česar se rojeva več novih idej.
7. Adijo, depresija: raziskave dokazujejo, da dopust pomaga proti depresiji. Več boš hodil na dopust, manj boš nagnjen k občutenju vsesplošne potrtosti. Skratka, zaradi počitnic smo srečnejši!
8. Za boljši spanec: po vrnitvi z dopusta ljudje v povprečju spijo eno ur dlje na dan. To pa vpliva na naš reakcijski čas, saj se ta zaradi boljšega in daljšega spanca poveča za 30 do 40 odstotkov.
9. Nov motivacijski zagon: zaradi počitnic na življenje pogledamo z druge, bolj optimistične perspektive, kar nas žene, da si zadamo in dosegamo nove cilje, meni tudi ameriška klinična psihologinja Deborah Mulhern.
