Po vsem svetu se bodo zvrstile številne preventivne aktivnosti spodbujanja zdravega življenjskega sloga pri ljudeh vseh starostnih skupin, s poudarkom na družinah, otrocih in ženskah. Družina ima največjo vlogo pri oblikovanju odnosa do zdravega življenja in zagotavljanju primernega sloga, saj je prvo okolje za razvoj ustreznih navad in odločitev pri otrocih, da bodo tudi v kasnejših obdobjih skrbeli za svoje zdravje.
Kaj naj naredimo sami
Kako naj živimo vse od otroštva, da zmanjšamo verjetnost pojava srčno-žilne bolezni in možganske kapi?
Spodbujajmo že otroke in mladostnike k zdravemu življenju, saj bo to vodilo k zmanjšanju bremena zaradi bolezni srca in ožilja v njihovi odrasli dobi in starosti. Spodbujajmo torej zdravo prehranjevanje, redno telesno dejavnost v družini in se izogibajmo tobačnim izdelkom. Otroci nas cenijo, opazujejo, poslušajo in se od nas učijo ravnanja.
Ocenimo lastno tveganje
Za nastanek bolezni srca in ožilja je treba redno kontrolirati:
- krvni tlak. Visok krvni tlak imenujemo tihi ubijalec, saj ga običajno ne spremljajo opozorilni znaki ali simptomi, zato se mnogi te težave sploh ne zavedajo.
- raven sladkorja v krvi. Visoka raven glukoze v krvi (krvnega sladkorja) je lahko znak sladkorne bolezni. Bolezni srca in ožilja obsegajo 60 odstotkov smrtnih primerov pri ljudeh s sladkorno boleznijo. Če te ne odkrijemo in ne zdravimo, se poveča tveganje za nastanek bolezni srca ali možgansko kap. Obiščimo svojega zdravnika (lahko tudi posvetovalnice Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije), da nam bo izmeril krvni tlak, holesterol in sladkor v krvi, indeks telesne mase, obseg pasu, opravil posnetek EKG – srčnega ritma. Ko spoznamo svoje tveganje za srčno-žilne bolezni, naredimo načrt za izboljšanje zdravja srca.
- ne kadimo in se izogibajmo tudi pasivnemu kajenju. V dveh letih po prenehanju kajenja se znatno zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, v petnajstih letih pa je spet enako tveganju, kakršno je pri nekadilcih.
- bodimo telesno dejavni. Že 30 minut vsaj petkrat tedensko zmanjša tveganje za nastanek bolezni srca in možgansko kap. Telesna dejavnost ni samo šport. Gre za vsako gibanje, pri katerem pospešeno porabljamo energijo, od športa in različnih vadb do drugih dejavnosti, kot so igranje z otroki na prostem, sprehajanje, opravljanje gospodinjskih del, vrtnarjenje, ples idr.
- zagotovimo si zdravo prehrano, sestavljeno iz raznovrstnih, polnovrednih živil, z veliko zelenjave in sadja, čim manj enostavnih ogljikovih hidratov (bele moke, sladkorja in živil, ki jih vsebujejo). Uživanje več kot pet gramov soli na dan (ena čajna žlička) lahko povzroči povišan krvni tlak.
- vzpostavimo in vzdržujmo ustrezno telesno težo.
- obvladujmo stres.
Odpravimo se torej po poti zdravega življenja in z optimizmom ter dobro voljo upajmo, da nam bo uspelo kar najlepše priti čim dlje.
* mag. Nataša Jan, univ. dipl. biol., strokovna sodelavka Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije
