Odkritje, o katerem je pred dnevi poročal časnik Nature, je prvo na področju antibiotikov v skoraj treh desetletjih.
Zdravilo, ki bi lahko odprlo novo fronto v vojni proti bakterijskim boleznim, so doslej testirali na miših, zdaj pa ga je treba preizkusiti še na ljudeh. Na voljo naj bi bilo v petih ali šestih letih.
Pokazal odlične rezultate
Znanstveniki so z novo metodo gojenja prišli do 25 novih antibiotikov, najobetavnejši pa je teiksobaktin (teixobactin). Ta je pri miših uničil odporne seve tuberkuloze in stafilokokov – virov kožnih, krvnih in pljučnih infekcij, pa tudi vraničnega prisada in bakterije Clostridium difficile, ki povzroča diarejo.
Pozdravil je tudi miši, okužene z visokimi dozami seva superbakterije Staphylococcus aureus – povzročitelja smrtonosne bolnišnične okužbe mrsa. Teiksobaktin se je odrezal tako dobro kot vankomicin. Ta močni antibiotik običajno uporabijo za zdravljenje okužb z bakterijami, ki jih ni mogoče pozdraviti z drugimi zdravili, a se je tudi proti njemu že pojavila odpornost.
Znanstveniki so poudarili, da miši pri zdravljenju s teiksobaktinom niso pokazale nobenih stranskih učinkov.
Vir novih antibiotikov je zemlja
Ekipa znanstvenikov z univerze Northeastern v Bostonu se je v iskanju novega zdravila obrnila na zemljo, vir skoraj vseh antibiotikov. Zemlja je prepolna mikrobov, a le odstotek jih je mogoče vzgojiti v laboratoriju.
Znanstveniki so zato razvili posebno orodje, ichip. Kot poroča britanski BBC, so ustvarili neke vrste podzemni hotel za bakterije. V vsako »sobo« so postavili eno bakterijo, vse skupaj pa zakopali v zemljo. To je omogočilo, da je edinstvena kemična sestava zemlje pronicala v sobo, hkrati pa je bila bakterija lahko na voljo za proučevanje.
Ekipa, ki je sodelovala pri odkritju, je prepričana, da lahko vzgoji skoraj polovico vseh zemeljskih bakterij. Prav tako so prepričani, da je le malo možnosti, da bi bakterije razvile odpornost proti teiksobaktinu. Ta namreč cilja na maščobe, ki so ključne za izgradnjo bakterijskih celičnih sten (torej preprečuje nastajanje celičnih sten), proti temu pa naj bi bilo težko razviti odpornost.
Teiksobaktin ima tudi omejitve. Deluje namreč le na grampozitivne bakterije, ne more pa prodreti dodatne plasti zaščite, ki jo imajo gramnegativne bakterije, kot je E. coli.
