»Zavzemamo se za tako imenovani švedski model, v katerem so izvzete najstnice in kjer bi postavili neko starostno omejitev, do katere bi bila kontracepcija brezplačna,« pravi Adolf Lukanovič, strokovni direktor ginekološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, in poudarja, da se ginekologi ne strinjajo, da se varčuje ravno pri kontracepciji. Po njegovem mnenju se lahko zaradi takih sprememb na dolgi rok poslabša reproduktivno zdravje Slovenk.
V stiski bi bile tudi starejše ženske
»Na ukrep zmanjševanja dostopnosti je treba gledati širše. Glede na uspešen sistem, ki ga imamo zdaj, ne razumemo zakaj bi ga krnili. Kakršne koli spremembe ne bi smeli uvesti enoznačno, kvečjemu, da bi bile posamezne formulacije razporejene in bi se zavarovalnice pogajale za primerno ceno. Tudi delitev na mlajše in starejše ženske bi lahko bila ena rešitev, a ni spremenljiva, saj bodo zato tudi starejše ženske v stiski,« sprememb pri dostopnosti kontracepcijskih terapij ne razume prof. dr. Bojana Pinter z oddelka za reprodukcijo ginekološke klinike.
Ne pojdimo v zgodbo Anglije
»V Sloveniji se sploh ne zavedamo, kaj so to najstniške nosečnosti, saj tega sploh nimamo. Najstnic nosečnic je manj kot en odstotek. Ženske, ki so noseče pred dvajsetim letom, imajo veliko večje tveganje za prezgodnji porod, za hipertenzivne težave v nosečnosti, za krvavitve ob porodu,« je povedala asist. dr. Tanja Premru Sršen. »Večdesetletno delo na področju reproduktivnega zdravja se je v Sloveniji obrestovalo, zato upam, da ne bomo šli v zgodbo, kot jo ima Anglija samo zato, da bi privarčevali par evrov,« še dodaja Premru Sršenova.
