Placebo v resnici pomaga

Skozi zgodovino je imela beseda placebo več pomenov. Danes z njo imenujemo zdravilo, ki je na videz enako pravemu in tudi bolnik misli, da je takšno, ker se mu ga tako predstavi, v resnici pa ne vsebuje nobene aktivne snovi, pripoveduje prof. dr. Samo Kreft, mag. farm., s fakultete za farmacijo v Ljubljani, zato mu pravimo placebo ali prazno zdravilo. »Poleg tega lahko izraz placebo uporabimo za kateri koli terapevtski poseg, ki ne vsebuje bistvene učinkovite komponente. Pri placebo operaciji bolnik recimo misli, da so ga kirurgi operirali, v resnici pa so operacijo le 'zaigrali'. Da bi bila iluzija operacije popolna, v resnici prejme narkozo, prerežejo mu kožo, včasih celo odigrajo celotno proceduro podajanja instrumentov, vendar pod kožo ne opravijo nobenega posega. Na koncu kožo zašijejo in rano povijejo.« V širšem pomenu besede bi v sklop placeba lahko šteli, na primer, tudi mamine sugestivne tolažilne besede in pihanje kolena, ki zmanjšajo bolečino, kadar otrok pade s kolesom, se z nami strinja prof. Kreft.

Raziskav o učinkih placeba je veliko. »Ena najmočnejših raziskovalnih skupin je v italijanskem Torinu pa tudi pri nas se nekaj raziskovalcev ukvarja s tem pojavom. Placebo je zanimiv zato, ker povezuje eno najbolj zagonetnih, celo mističnih področij raziskav – človeško psiho, z enim najbolj pomembnih – zdravjem. S placebo učinkom se ne izboljšajo samo subjektivni simptomi bolezni, kot sta bolnikovo počutje in bolečina, pač pa tudi objektivno merljivi znaki bolezni, kot so krvni tlak, gibalne sposobnosti in delovanje imunskega sistema.« Skeptiki se sprašujejo, zakaj bi se ukvarjali s placebom, če imamo na voljo prava zdravila in terapevtske posege. »Na to imam tri odgovore. Prvič, ne glede na to, kako učinkovita zdravila imamo na voljo, je koristno, če k njihovemu delovanju dodamo še placebo učinek. Drugič: ni res, da imamo za vse bolezni na voljo učinkovita zdravila. In tretjič, četudi imamo ustrezna zdravila, jih pogosto ne moremo uporabljati, dokler nimamo prave diagnoze, kar pa pogosto traja zelo dolgo. Placebo lahko uporabimo takoj, ob prvih znakih bolezni.«

Pri bakterijski okužbi verjetno ne more delovati? »Uporaba praznih tablet ni smiselna, saj imamo za večino okužb na voljo učinkovite antibiotike, s prepozno terapijo pa bi bolezen lahko samo še poslabšali. Vendar je tudi pri bakterijski okužbi dobro poskrbeti, da je bolnik čim bolj seznanjen s potekom zdravljenja in s tem dobi zaupanje vanj. Tako bo poleg zdravila učinkoval tudi placebo. Ta seveda ne more delovati neposredno na bakterije, lahko pa vpliva na imunski sistem in tako pripomore k zdravljenju.«

Na vsakega drugače

Učinek placeba je močno odvisen od človekovih prepričanj in razumevanja sveta. Kdor bolj zaupa stroki in uradnemu nadzoru kakovosti, bo recimo zelišča kupil v lekarni, kdor verjame v teorijo zarote farmacevtskih lobijev, jih bo poiskal na tržnici, spet tretji jih bo nabral sam – pri tem bo placebo učinek verjetno največji, saj je odvisen tudi od zavzetosti ukvarjanja s terapijo. Zaradi tega ima vsako zdravilo, tudi placebo, večji učinek, če ga spremlja razlaga o njegovem pomenu in načinu delovanja, kot pa če ga samo na hitro pogoltnemo. Z raziskavami so potrdili, da ima zaradi intenzivnosti dogajanja placebo operacija še večji učinek kot takšna tableta, ugotavlja poznavalec. V eni od njih so (2002. v ZDA) operirali 180 bolnikov z osteoartritisom kolena, nekatere z najboljšo znano operativno metodo, nekatere pa s placebo operacijo. Ta je bila povsem enako učinkovita kot prava.

Kaj vpliva na (ne)delovanje placeba? Sogovornik je prepričan, da učinek ni odvisen od razgledanosti ali izobraženosti posameznega človeka, ampak predvsem od njegovega zaupanja v zdravljenje, pomembni pa so tudi zavzetost, prijaznost in človeška toplina zdravstvenih delavcev. V eni od raziskav so štirim terapevtom naročili, naj se do polovice bolnikov, ki so prejemali placebo terapijo, obnašajo poudarjeno prijazno, do druge pa omejeno prijazno. Natančno so jim razložili, kaj to vključuje oziroma ne – stisk roke, očesni stik, nasmeh in podobno. S poudarjeno prijaznim pristopom so seveda dosegli precej boljši učinek placebo zdravila kot z omejeno prijaznim. »Raziskali so tudi vpliv cene zdravila na njegov učinek. Placebo, za katerega so raziskovalci trdili, da je izjemno drago zdravilo proti bolečini, je pri prostovoljcih bistveno bolj znižal zaznavo elektrošokov kot tisti, ki je bil prikazan kot običajno zdravilo proti bolečini.«

Placebo se uporablja predvsem v raziskavah delovanja nekega novega zdravila. Tako ugotovijo, kolikšen delež učinka zdravila je posledica fiziološkega delovanja aktivnih snovi v njem, kolikšen pa psihološke interakcije bolnika z zdravilom, z osebjem, ki izvaja terapijo, z bolnišničnim okoljem in podobno, razlaga profesor. Koliko pa ga uporabljajo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah? Če recimo splošni zdravnik bolniku z migrenami svetuje, naj občasno vzame magnezijevo šumečo tableto, ker mu po vsej verjetnosti primanjkuje magnezija, hkrati ga pa še pomiri, da zagotovo ni nič hudega, glavoboli pa resnično popustijo, govorimo o placebu? »Ankete kažejo, da placebo uporabljajo tudi zdravniki v vsakodnevni klinični praksi, kako pogosto, pa je težko oceniti, saj ni ostre meje tako kot pri testiranjih novih zdravil ali postopkov. Pri primeru z magnezijevo šumečo tableto je zdravnik bodisi namerno svetoval placebo bodisi je res verjel, da obstaja možnost, da bo magnezij pomagal. Poudariti je treba, da je namen placeba pomagati, ne škodovati, zato ne moremo govoriti o prevari ali zavajanju. Dokazano je, da placebo v resnici pomaga, zato zgodba o njegovi učinkovitosti ni laž. Je pa res, da lahko bolnik ne glede na dober namen in dejanski učinek placeba dojema, da je bilo njegovo zaupanje izigrano.«