Konec septembra se je v Ljubljani končala peta bienalna mednarodna nevroznanstvena konferenca SNC '13. Organizator je bil Slovensko društvo za nevroznanost SiNAPSA, ki je letos med drugimi temami izpostavilo posvet o učinkih in etičnosti uporabe placeba. Društvo si je ob ustanovitvi leta 2003 zadalo več nalog, ki vključujejo povezovanje strokovnjakov, izobraževanje bodočih nevroznanstvenikov in seznanjanje najširše javnosti ter oblasti s spoznanji o možganih in s pomenom njihovega raziskovanja in razumevanja za izboljšanje kakovosti življenja posameznika in družbe.
Motnje v delovanju možganov v Evropi predstavljajo veliko posredno in neposredno obremenitev za zdravstvene blagajne, saj že presegajo skupni seštevek enakovrednih stroškov srčno-žilnih bolezni in raka. »Tako v Sloveniji kot v Evropi je približno tretjina prebivalstva prizadeta zaradi motenj v delovanju živčevja. Te bolezni sicer niso med vodilnimi vzroki smrtnosti, so pa poglavitni dejavniki, ki slabšajo kakovost življenja bolnikom in njihovim bližnjim. Poglavitni problem je, da smo zaradi pomanjkljivega razumevanja možganov v zdravju in bolezni razmeroma pozni v prepoznavi in neučinkoviti v zdravljenju mnogo od teh bolezni,« je povedala članica društva prof. dr. Maja Bresjanac. Prav zato so se strokovnjaki s področja nevroznanosti posvetili tudi vprašanjem preventive in uspešnega zdravljenja ter osvetljevanje učinka placeba: »Placebo je po tradicionalni razlagi poseg ali snov, ki ne vsebuje lastne specifične aktivnosti, a ker je uporabljen v terapevtskem odnosu, predstavlja simbol njegove zdravilne moči in vpliva na bolnika tako, da spodbudi fiziološke procese, ki izboljšajo izid zdravljenja. Njegov učinek je posledica pozitivnih vplivov zavestnega pričakovanja, zmanjšane tesnobe in priučenih nezavednih odzivov v delovanju organizma, ki se kaže v prejemnikovem izboljšanem zdravju in počutju,« je pojasnila sogovornica in opozorila na še en pojav – nocebo: »Kadar so okoliščine zdravljenja in sporočila, ki jih bolnik prejema o svojem stanju in vplivu zdravil in posegov, negativni in zmanjšujejo njegovo sposobnost spopadanja z boleznijo, povečujejo tesnobo in vlivajo brezup, lahko oslabijo učinke aktivnega zdravljenja. Takemu škodljivemu učinku psihosocialnih okoliščin zdravljenja na bolnikovo fiziologijo rečemo vpliv noceba. Zdravniki in drugi člani zdravstvenih timov bi se ga morali zavedati in ga tvorno preprečevati.«
Seveda se strokovnjaki iz širokega spektra znanosti, od filozofije do molekularne nevroznanosti, še kako zavedajo učinkov placeba, vendar poglobljeno razumevanje njegovega delovanja še vedno ostaja uganka. Posvečanje temu izzivu je še kako pomembno, ne nazadnje se učinkovitost novega zdravila lahko realno oceni le, če se ustrezno zmanjša prispevek, ki ga pri testiranju doda prejemnikov odziv na placebo. »V sodobni znanosti je odziv na placebo model za raziskovanje učinkov psiholoških dejavnikov na procese v možganih in organizmu. Gre za primer medsebojnih vplivov duha in telesa.« Predhodne izkušnje, ki so povezane z učinki postopkov zdravljenja, lahko vplivajo na zavestna pričakovanja in delujejo tudi na nezavedni ravni, kjer z aktivacijo posameznih biokemijskih poti večajo verjetnost enakih fizioloških odzivov. »Če ostanem pri zgornji opredelitvi placeba, je za izid zdravljenja vedno lahko koristno, če s spodbujanjem bolnikovega zaupanja in z njegovim tvornim vključevanjem v terapevtski proces aktiviramo njegovo fiziološko rezervo.«
