Voda je sestavni del našega telesa, saj predstavlja kar od 60 do 70 odstotkov teže, pri otrocih pa je ta delež še višji, kar 80-odstoten. Tekočino vsak dan izgubljamo prek ledvic z urinom, prek kože z znojenjem, prek črevesja z iztrebki in prek pljuč z dihanjem, zato je nujno, da jo ustrezno nadomestimo, predvsem v visokih temperaturah, ko se lahko potrebe telesa po vodi tudi podvojijo.

Otroci liter, odrasli dva, doječe mamice tri

»Povprečni odrasel človek izloči dnevno z urinom približno liter in pol vode, z dihanjem, potenjem in prebavo še dodatni liter. S hrano običajno zaužijemo petino vseh tekočih vnosov. Da nadomestimo dnevno izgubo tekočin, mora odrasla oseba tako zaužiti vsaj od dva do tri litre tekočine na dan. Splošno merilo je, da zaužijemo dovolj tekočine, če zelo redko občutimo žejo in izločimo približno liter in pol do dva litra svetlo rumenega urina,« pojasni Tea Stegne Ignjatovič, dr. med., specialistka družinske medicine, in pristavi: »Med dojenjem se potrebe po tekočini povečajo, zato naj mamica popije vsaj dva in pol do tri litre tekočine na dan. Priporočena količina za otroke je liter in pol do dva litra na dan, je pa odvisna od teže otroka. Na primer, če otrok tehta deset kilogramov, potrebuje liter, na primer mleko, vodo, čaj, juho, pri petnajstih kilogramih se potreba poveča na liter in četrt, pri dvajsetih kilogramih na liter in pol.«

Sadje in zelenjava

Med tekočine, ki zadovoljijo potrebe telesa, ne spadajo pravi čaj, kava in alkohol, saj ti spodbujajo izločanje, odsvetovane pa so tudi gazirane pijače zaradi prevelike vsebnosti sladkorja, barvil in konzervansov. »Najprimernejši napitki so pitna voda ali negazirana mineralna voda, nesladkani zeliščni ali sadni čaj, lahko tudi razredčeni naravni sokovi. Pri veliki izgubi tekočine, na primer zaradi bruhanja ali driske, je treba nadomeščati tudi glukozo in elektrolite. Takrat svetujemo pitje peroralne rehidracijske raztopine, ki jo kupimo v lekarni ali si jo pripravimo doma: v liter vode zmešamo osem čajnih žličk sladkorja, čajno žličko soli in sok dveh pomaranč,« svetuje zdravnica. Kot rečeno, z uravnoteženo prehrano dobimo le za petino dnevnih potreb po tekočini, na primer z juhami, omakami, mlečnimi napitki, predvsem pa sadjem in zelenjavo, ki sta izjemno pomembna v poletnih mesecih: lubenice, melone, paradižnik, kumare in bučke bodo prijetno osvežile in še napojile telo!

Ne čakajmo na žejo!

»Ob visokih temperaturah v poletnem času in ob intenzivnem potenju so potrebe po tekočini lahko tudi dvakrat večje. S potenjem telo uravnava telesno temperaturo: brez tekočine ni potenja in s tem hlajenja telesa. Potrebe so večje pri športni aktivnosti, igri otrok, sploh če ta poteka v vročem okolju, pa tudi ko smo bolni. Nikoli se ne smemo zanašati na občutek žeje, saj se ta pojavi, ko smo že delno dehidrirani: moramo piti, tudi če nismo žejni! Otroke moramo spodbujati in jih navajati na pitje, predvsem vode,« pojasni dr. Stegne Ignjatovičeva. Eden od zgodnjih znakov dehidracije je torej žeja, poleg nje pa še glavobol, utrujenost, omotica in mišična šibkost, za hujše oblike pa so značilni še hitro bitje srca in pospešeno dihanje, odsotnost znojenja in urina ali občutno zmanjšana količina tega, povišana temperatura, mišični krči in bruhanje. »Huda dehidracija lahko vodi v smrt!« še opozori sogovornica. »Pri kroničnem pomanjkanju vode smo utrujeni, mučijo nas glavoboli, zaprtje, ledvični kamni, zmanjšajo se naše mentalne sposobnosti in tudi obrambne sposobnosti našega organizma. Previdnost pri vnašanju tekočine pa velja za bolnike s srčnim popuščanjem ali ledvičnim popuščanjem, kjer lahko čezmeren vnos tekočine povzroči otekanje ali težko dihanje.«