Vsakodnevno sedenje pred računalniškim zaslonom, stres, s katerim se borimo, in nezdrava hrana, ki jo pogosto uživamo med delovnim tednom, vodijo v večje tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot je diabetes, težav s srcem in tudi depresije. Raziskava, ki jo je opravilo združenje ameriških kardiologov, je celo pokazala, da nenehno sedenje na srčno-žilni sistem vpliva podobno kot kajenje. Druga raziskava, prav tako britanska, pa je razkrila, da se v prvem letu službovanja 64 odstotkov Britancev zredi za kar pet kilogramov, za debelost pa najpogosteje krivijo kolege, ki v službo prinašajo slastno hrano.
Da bi se izognili nevarnim posledicam pisarniškega življenja, v svoj delovnik vpeljite nove navade. Na vrh seznama zagotovo spada prehranjevanje v službi. Sedenje upočasnjuje metabolizem, apetit pa ostaja, kakršen je; s pomanjkanjem gibanja je krog sklenjen, debelost pa na pragu. Čezmerna teža in debelost vodita v težave s srcem, diabetes, visok krvni tlak, artritis, vplivata lahko tudi na plodnost! Redimo se zaradi stresnega dela in utrujenosti, zaradi česar številni sežejo po hrani, ki jih ne nasiti, poleg tega je še nezdrava. Raje načrtujte obroke, ne pozabite na kaj svežega, na primer solato ali sadje, prav tako naj bo porcija primerno velika. In nikar ne jejte za delovno mizo. Vsaj za 15 minut se odmaknite od računalniškega zaslona, odpravite se v miren prostor in se posvetite temu, kar jeste.
Ne pozabite na lepo držo: če smo osredotočeni na delo, se spremeni način sedenja: ramena sključimo, upognemo hrbtenico, oči preveč naprezamo. Posledice te drže, ki ji radi rečemo tudi računalniška, so bolečine v rokah, prstih, hrbtu in vratu, a tudi nategnjene mišice in kronične bolečine v hrbtenici. Nenehno gledanje v računalniški zaslon vodi v težave z očmi, kot so suhe oči, meglen vid in dvojni vid. Pestijo nas lahko glavoboli, glava nas lahko boli tudi zaradi napetosti in bolečin v vratu ter hrbtenici.
Hoja in zrak
Da sedeč način življenja slabo vpliva na zdravje, so odkrili že v 50. letih prejšnjega stoletja, in sicer da povečuje tveganje za infarkt; sodobna raziskava, ki so jo opravili na univerzi v Leicestru, v njej je sodelovalo 800.000 ljudi, pa je pokazala, da sedenje povečuje tudi tveganje za nastanek diabetesa, srčno-žilnih težav in prezgodnjo smrt. Pretežno sedeče delo nam res ne daje veliko možnosti za gibanje, a je vsake toliko vendarle modro vstati: znanstveniki svetujejo, da vsaj pet minut v uri prehodimo.
Prav tako je pomembna kakovost zraka, od tega je namreč odvisna raven dnevne koncentracije, dolgoročno ima lahko slab zrak negativne posledice. Če imate občutek, da ne morete dihati, ali vas skoraj vsak dan v službi začne boleti glava, glavobol pa izgine, ko stopite na zrak, pomeni, da morate nujno začeti v pisarni odpirati okna. Zadostovalo bo že 15 minut.
Dandanes številni opravljajo nadure, od mnogih se pričakuje, da so dostopni 24 ur na dan, vse dni v tednu, kar niti ni težko, glede na dejstvo, kako močno je tehnologija prepletena z našim življenjem. Toda nadurno delo in delo pozno v noč lahko vplivata na psihološko stanje posameznika, psihologi pravijo, da je nenehno cingljanje e-pošte in kratkih sporočil vir stresa. Svetujejo, da vsaj tri večere v tednu posvetite sebi: to je čas za gledanje filmov, klepet s prijatelji, izhod v mesto ali kaj četrtega. Pomembno je, da stišate mobilni telefon, da se ne boste vznemirjali.
