»Na področju revmatologije je še slabše, saj je revmatologov kar za 41 odstotkov manj, kot je povprečje v EU. Si predstavljate, kako bi delovala slovenska sodišča, če bi imeli za 28 odstotkov manj sodnikov, kot je povprečje v EU? Glede na dejstvo, da je bil bruto družbeni proizvod na prebivalca v Sloveniji lani nižji le za 17 odstotkov, kot je povprečje v EU, se vidi, da Republika Slovenija nadpovprečno varčuje prav pri zaposlovanju zdravnikov. Čakalne dobe za prvi pregled pri revmatologu so zato pri nas predolge. A te so tudi v zahodni Evropi, in v nekaterih državah presenetljivo dolge. Kljub temu menim, da je za bolnike z vnetnimi revmatičnimi boleznimi zadovoljivo poskrbljeno, saj ti praviloma vstopajo v zdravstveni sistem prek urgentne revmatološke ambulante, kjer pa ni čakalne dobe. Kako ob takem tempu dela izgoreva peščica revmatologov v Sloveniji, pa je seveda povsem drugo vprašanje,« je kritičen prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo na UKC Ljubljana.
Najpogostejša revmatska bolezen je revmatoidni artritis, ki je povezan z visoko stopnjo nezmožnosti opravljanja dela in vsakodnevnih opravil. Strokovnjaki ocenjujejo, da v desetih letih po nastanku bolezni od 32 do 50 odstotkov bolnikov popolnoma prekine opravljanje svojega dela, če bolezen ni zdravljena na ustrezen način.
Na voljo vsa zdravila
»Menim, da navedeni odstotki ne držijo več, žal pa vam ne morem postreči s pravilnimi številkami, saj jih ne poznam. V zadnjih desetih letih se je zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom povsem spremenilo; hitreje lahko postavimo diagnozo, hitro začnemo zdravljenje, bolnika predvsem v prvem letu kontroliramo pogosteje in poskušamo doseči popolno umiritev bolezni. Na voljo imamo vsa zdravila, uspehi zdravljenja pa so na našem kliničnem oddelku povsem primerljivi s centri v zahodni Evropi,« pravi Tomšič in dodaja, da so se razmere na področju revmatologije v zadnjih letih pomembno izboljšale. Tudi prognoza bolnikov z vnetno revmatično boleznijo je bistveno boljša: »V Sloveniji pričakujem še dodatno izboljšanje, ko bodo na trg dela prišli mladi specialisti revmatologi. Čakalne dobe pa se žal še nekaj časa ne bodo pomembno skrajšale.«
Biološka zdravila V zadnjih petnajstih letih so biološka zdravila pomembno spremenila zdravljenje in obravnavo revmatoidnih bolezni, tudi revmatoidnega artritisa. Pomembna prelomnica v zdravljenju slednjega se je zgodila že z uvedbo hitrega in intenzivnega zdravljenja s počasi delujočimi imunomodulirajočimi zdravili. Zelo pomembno je tudi redno spremljanje aktivnosti bolezni. Vendar, kot pravi prof. dr. Matija Tomšič, dr. med., se veliko bolnikov ni ustrezno odzvalo na to zdravljenje in so se hude težave nadaljevale. Rešitev za dobršen del teh so biološka zdravila, ki so učinkovita, stroškovno upravičena in med bolniki zelo dobro sprejeta. V Sloveniji se z biološkimi zdravili trenutno zdravi približno 1600 ljudi z revmatično boleznijo. »Uvajanje bioloških zdravil pomeni bistven neposreden strošek za zdravstveni sistem, vendar dolgoročno dosežemo njegovo kompenzacijo z manj bolniške odsotnosti, izostankov z delovnega mesta, predčasnih upokojitev in navsezadnje z zmanjšanjem posrednih stroškov bistveno zmanjšamo skupno breme revmatskih bolezni,« sklene prof. dr. Matija Tomšič. |
Približuje se svetovni dan revmatikov. Ob takih priložnostih ne gre le za akcije, s katerimi tisti, ki se ukvarjajo s temi boleznimi – zdravniki so doslej odkrili kar 100 različnih vrst revme –, razširjajo vedenje o njih, gre tudi za spoznavanje z novostmi. O tem prof. dr. Tomšič pravi: »Nekaj novosti sem omenil že pri zdravljenju revmatoidnega artritisa. Podobno velja tudi za spondiloartritise. Od letos imamo na voljo tudi zdravilo belimumab za zdravljenje bolnikov s sistemskim lupusom eritematozusom. Naš KO za revmatologijo, UKC Ljubljana, ima podobne rezultate kot najboljši centri v zahodni Evropi, no, po nekateri podatki pa smo še boljši. Tako je na primer v tuji literaturi navedeno, da 17−20 odstotkov bolnikov z gigantoceličnim vaskulitisom oslepi, na KO za revmatologijo pa jih oslepi 6,1 odstotka. V novembru 2014 bomo na ameriškem revmatološkem kongresu v Bostonu med drugim predstavili način organizacije dela, ki je privedla do tako dobrih rezultatov.«
