Azteki, Maji in Inki niso poznali ne kapsaicina, ne flavonoidov, ne karotenoidov, ne kalija, ne vseh mogočih vrst vitaminov. Vedeli pa so, da je Capsicum annuum oziroma paprika, kot tej rastlini pravimo pri nas, zelo zdrava. Še posebno tiste pekoče, ki so ji prebivalci Srednje Amerike, od koder jo je v Evropo prinesel Krištof Kolumb, pravili čili.
Zakaj
paprika peče
Je paprika zelenjava ali začimba? Na to vprašanje do zdaj še ni povsem jasnega odgovora. Malce tudi zavoljo Kolumba, ki ga je okus čilija še najbolj spominjal na – poper. Snov, ki daje čiliju pekoč okus, se imenuje kapsaicin. Tako so poimenovali ta alkaloid brez okusa, vonja in barve, ki ga je največ v semenih. Je tako močan, da ga občutimo tudi, če je njegov izvleček zelo razredčen.
Kapsaicin naj bi rastlina razvila za obrambo pred živalmi, predvsem sesalci, saj ptičev sploh ne moti. Pred leti so znanstveniki postavili tezo, da kapsaicin paprika razvije kot obrambni mehanizem pred zajedavsko gobo. Ta se do semen prebije skozi luknjice na površini paprike, ki jo naredijo različni insekti, na primer listne uši. Raziskovalci so opazili, da najbolj pekoče paprike rastejo na območjih, kjer je teh insektov največ.
Blagodejni učinki
Znanstveniki, ki so proučevali, kako kapsaicin učinkuje na zdravje ljudi, so prišli tudi do presenetljivih ugotovitev. Tako je, na primer, zmotno prepričanje, da pekoče paprike niso primerne za ljudi, ki imajo težave z želodcem in prebavo. Raziskava je namreč potrdila, da zmerno uživanje čilija spodbuja obnavljanje želodčne sluznice. Francoski zdravniki so že sredi 19. stoletja ugotovili, da čiliji pomagajo tudi pri težavah s hemoroidi. Če jih uživamo zmerno (pojmovanje zmerne količine je seveda zelo različno), večinoma blagodejno vplivajo na zdravje.
Pa ne le to. Britanski raziskovalci so odkrili, da je kapsaicin pri miših razgradil celice, podobne celicam raka na prostati. Kapsaicin se je v podobnih poskusih izkazal tudi kot uničevalec rakastih celic na pljučih in trebušni slinavki. Te raziskave so še v povojih, tako da so trditve, da lahko človek s čiliji prepreči raka, močno pretirane.
Hujšanje s čiliji
Redno in zmerno uživanje pekoče paprike dokazano pomaga topiti holesterol, spodbuja delovanje srca in ožilja, povečuje prekrvavljenost, razbija krvne strdke, pomaga pri nižanju ravni krvnega sladkorja itd. Čili v kitajski in ajurvedski medicini uporabljajo proti bolečinam in depresiji.
Pikantna hrana pomaga pri hujšanju, sta prepričana Richard Mattes in Mary Ludy z ameriške univerze Purdue, saj zmanjšuje apetit, spodbuja hitrejšo porabo kalorij in olajša prebavo. Hranilna vrednost krožnika testenin, ki običajno šteje 350 kalorij, menda pade pod 300, če v omako dodamo čili. Uporabljajo ga tudi v kozmetiki: kreme, mila, rdečila, losjoni za lasišče ipd.
In ker smo ravno v času olimpijskih iger: pred štirimi leti, ko so v Pekingu opravljali dopinške teste, so med drugim odkrili tudi kapsaicin, ki je na seznamu prepovedanih poživil. Pa ne pri ljudeh, temveč pri – konjih. Z njim so dopingirali kar štiri.
Vitaminska bomba
Paprika je vir kalija, železa, balastnih snovi, provitamina A, vitaminov C, E, K, B6 in folne kisline. Z vitaminom C je precej bogatejša od limone, tako da dnevnim potrebam zadostimo že s polovico paprike. Z eno rdečo papriko pokrijemo tudi polovico dnevnih potreb po provitaminu A in vitaminu B6.
Peče
v scovillih
Moč čilija merimo v scovillih (skovilih). Američan Wilbur L. Scoville je namreč pred 100 leti z redčenjem čilijevega izvlečka v sladkem sirupu poskušal najti tisto razmerje, ko kapsaicin izgubi svojo ostrino. Navadna nepekoča paprika ima nič scovillov, čisti kapsaicin pa 16 milijonov. Najmanj pekoči čiliji imajo od 100 do 500 scovillov, najostrejši pa vse do 600.000. To pomeni, da bi nas peklo, tudi če bi ga razredčili v razmerju 1 : 600.000.
