UPORABNO

Pehtran: zdrav pa še za v potico

Objavljeno 20. maj 2012 10.30 | Posodobljeno 20. maj 2012 10.30 | Piše: A. P.

Cenjen je še zaradi spodbujanja apetita.

Pehtran.

Zdravilne lastnosti pehtrana poznamo že dolgo, najpogosteje ga povezujemo z odpravljanjem težav s prebavili. V ljudski medicini so ga uporabljali za blaženje želodčnih krčev, za pospeševanje izločanja žolča in v borbi proti črevesnim zajedavcem, obnese se pri odpravljanju glist pri otrocih, pri dojenčkih pa blaži kolike. Cenjen je še zaradi spodbujanja apetita, zato ga pogosto omenjajo v povezavi s prehranskimi motnjami, kot sta anoreksija in bulimija. Njegove učinkovine pomagajo prebavilom pri razgradnji beljakovin in maščob živalskega izvora, zavedati pa se moramo, da deluje kot blago odvajalo. Žvečenje pehtrana še zdaj priporočajo za blaženje zobobolov in vnetje dlesni, saj vsebuje evgenol, ki je tudi v nageljnovih žbicah. Blaži menstrualne krče, ne smejo pa ga uporabljati nosečnice, saj lahko sproži spontani splav. Svetujejo ga za lajšanje bolečin, ki so posledica revme in artritisa. V srednjem veku so z njim zdravili ugrize kač in preganjali kolcanje, nekoč pa so ga dajali tudi v obuvala, kar je preprečevalo okužbe stopal.

Pehtran vsebuje veliko zdravilnih snovi, velja za bogat vir vitaminov C in A ter predstavnikov B-kompleksa, ima veliko mineralov, predvsem kalcija, magnezija, železa, mangana, bakra, kalija in cinka. Bogat je z antioksidanti, ki vežejo proste radikale in tako zavirajo staranje celic ter preprečujejo nastanek nekaterih tipov rakavih obolenj. Čedalje bolj cenjene so tudi njegove pomirjevalne lastnosti; čaj iz njegovih listov deluje kot blago uspavalo, v kombinaciji z janežem pa pomaga pri depresijah. 

Pehtran na jedilniku

Pehtran je danes cenjen tudi kot začimba, s katero lahko oplemenitimo solate, omake in različne zeliščne namaze. Posebno mesto ima v francoski kuhinji, kjer je v družbi timijana, drobnjaka, peteršilja in krebuljice v sloviti mešanici začimb fines herbes. Uporabljamo ga za plemenitenje okusa vina, kisa in gorčice. Pogost je v najrazličnejših grenčicah in likerjih, dodajamo ga lahko različnim mesnim jedem, priporočajo ga v nadevih za piščance ali telečje prsi, v kombinaciji z maslom ali oljčnim oljem pa lahko z njim obogatimo okus kuhanih ali pečenih rib. Slovenska posebnost je, da ga uporabimo tudi pri pripravi jedi iz moke, kot so vsem znane potice in štruklji.

Deli s prijatelji