RESNICA

Pazljivo in zmerno s sladili

Objavljeno 22. avgust 2012 20.15 | Posodobljeno 22. avgust 2012 20.15 | Piše: Katja Cah

Obilo sladkanih jedi in pijač dokazano vodi v razkroj zdravja.

Najbolj nevarna so skrita sladila v napitkih.

Kateri od sladkorjev in drugih sladil je manjše zlo, smo povprašali izr. prof. dr. Cirilo Hlastan Ribič, nacionalno ekspertinjo za javno zdravje z Inštituta za varovanje zdravja RS.

Koliko sladkorja naj bi na dan zaužila zdrava odrasla oseba, če je merilo, denimo, število čajnih žlic?

Enostavni sladkorji naj ne bi prispevali več kakor 10 odstotkov vsakodnevnega energijskega vnosa. To so monosaharidi, glukoza, fruktoza, manoza, galaktoza, in disaharidi, saharoza, laktoza, maltoza. V naši prehrani najpogosteje uporabljamo rafinirani sladkor, ki vsebuje 99,9 odstotka saharoze. Če človek potrebuje 2000 kilokalorij na dan, naj bi enostavni sladkorji prispevali le 200 kilokalorij energije. Energijska vrednost ene čajne žličke sladkorja, 5 gramov, je 20 kilokalorij. To pomeni, da naj ga ne bi zaužili več kot 10 čajnih

Od sladkorja do nadomestka: na trgu imamo poleg običajnega sladkorja na voljo bogato paleto nadomestkov, sladil, bodisi naravnega bodisi umetnega izvora. V skrbi za zdravje nobeno ni nedolžno. 

žličk na dan. Pri tem pa moramo upoštevati tudi sladkor, ki je že dodan živilom, kot so čokolada, sladke pijače in slaščice. Tako ga na primer z eno pločevinko gazirane sladke pijače zaužijemo kar za 8 žličk.

Ali je beli sladkor v nekaterih primerih res bolj zdrav od rjavega?

Beli sladkor ni bolj zdrav od rjavega, ker oba vsebujeta visok delež saharoze. Ta lahko v prevelikih količinah povzroči pomanjkanje hranil, saj daje energijo brez nujno potrebnih hranilnih snovi, ki jih naše telo potrebuje za normalno delovanje. Zato lahko povzroča debelost, metabolni sindrom, zasvojenost, zobno gnilobo in zato priporočamo omejeno uživanje tako belega kot rjavega sladkorja.

Eno od sladil, ki nadomeščajo klasični sladkor in za katero vemo, da je potencialno rakotvorno, je aspartam. Ta je med drugim prisoten v določenih izdelkih za otroke, denimo v žvečilkah, pa tudi v zdravilih, kot je lekadol plus C. Kako nevaren je v resnici?

Aspartam (E 952) je dipeptid, sestavljen iz dveh aminokislin, asparaginske in fenilalanina. Njegova sladkost je približno dvestokrat večja od saharoze. Encimi v tankem črevesu hidrolizirajo aspartam v asparaginsko kislino, fenilalanin in metanol. Pozornost pri uživanju aspartama je potrebna pri posameznikih s prirojeno presnovno boleznijo fenilketonurijo, zato mora živila spremljati označba »vir fenilalanina«. Kot dovoljeni aditiv se aspartam že več desetletij uporablja v različnih kategorijah živil, denimo v brezalkoholnih pijačah, desertih, tudi mlečnih, sladkornih izdelkih, prigrizkih, žvečilnih gumijih, sladoledih, džemih, želejih, marmeladah in bombonih. Evropski znanstveni odbor za hrano je leta 2002 izdal mnenje, da je aspartam varen za uporabo v živilih pod pogoji največjih dovoljenih količin in v dovoljenih kategorijah živil.

Kolikšne so te največje dovoljene količine?

Varnost aspartama je bila med uporabo večkrat presojana, določen je bil sprejemljiv vsakodnevni vnos od 0 do 40 miligramov na

image
Dr. Cirila Hlastan Ribič: »Na dan naj ne bi zaužili več kot 10 čajnih žličk sladkorja. Z eno pločevinko gazirane sladke pijače jih zaužijemo kar 8.« 

kilogram telesne mase na dan, ki ostaja nespremenjen tudi po predložitvi nekaterih novih znanstvenih spoznanj v letu 2009. Kljub dolgoletnemu dovoljenju za uporabo v živilih in večkratnemu presojanju različnih mednarodnih organov pa v javnosti ostaja zaskrbljenost glede njegove varnosti. Večina dvomov temelji na poročanju o škodljivih učinkih pri posameznikih v obliki različnih alergijskih reakcij. Glede na trenutno znana znanstvena dejstva o uporabi aspartama kot dovoljenega aditiva za živila naj uživanje tovrstnih živil ne bi pomenilo tveganja za zdravje ljudi, nujni pa sta pazljivost in zmernost.

Katera druga sladila kot nadomestki za običajni sladkor so tista, ki veljajo za dobra, katera za slaba in jih želite posebno omeniti?

Z raziskavami in izračuni za zagotovitev varnosti uporabe nehranilnih sladil pri ljudeh so določene maksimalne vsakodnevne količine, ki naj ne bi pomenile tveganja za zdravje. Raziskave pa kažejo, da lahko njihovo pogosto in čezmerno uživanje ogroža zdravje, zato naj bo vsakodnevna uporaba omejena. Nosečnice, doječe matere, dojenčki in otroci so občutljiva populacijska skupina, zato še posebno slednjim svetujemo omejeno uporabo nehranilnih sladil.

Kaj menite o stevii?

Uporaba stevie je v EU dovoljena šele od decembra 2011. Do zdaj je bilo narejenih premalo znanstvenih raziskav, ki bi potrjevale njen koristni vpliv na zdravje. 

Deli s prijatelji