Pazite se sonca

Strokovnjaki so si edini: pazite se sonca! Še preden se odpravite na morje, vas želimo spomniti na nekaj mitov, ki spremljajo našo predstavo o sončenju in zaščiti pred soncem.

Oblačila zagotavljajo stoodstotno zaščito.

To je odvisno od tkanine, iz katere je oblačilo narejeno. Bombažna oblačila ne zaščitijo tako učinkovito kot visokotehnološke tkanine. Poleg tega svetla oblačila v primerjavi s temnimi omogočajo, da prodre več UV-svetlobe. Suha bombažna majica ima ZF med 8 in 12, odvisno od barve in gostote tkanine. Mokre majice imajo samo ZF 2 in omogočajo tako rekoč neoviran prehod UV-svetlobe.

Če se ne sončim, ne potrebujem zaščite.

Ljudje, ki preživijo zunaj vsak dan 30 minut, medtem ko nakupujejo, se sprehajajo, posedajo v kavarnah, se ukvarjajo s športnimi aktivnostmi ali zgolj hodijo peš v službo, naberejo 180 ur nezaščitene izpostavljenosti soncu na leto. UV-žarki škodujejo koži v vseh letnih časih in ne glede na vreme. Napadejo kolagen in elastin v globljih plasteh usnjice in povzročijo prezgodnje staranje. Dosledno nanašanje zaščitnega izdelka in dobra vsakdanja nega kože sta najboljši način za ohranjanje mladostnega sijaja.

V senci ali na oblačen dan ni treba uporabiti sredstev za zaščito pred soncem.

Ljudje pogosto podcenjujejo, kako velika je lahko izpostavljenost UV-svetlobi v senci ali na oblačen dan. Do 85 odstotkov intenzivnosti sončne svetlobe se odbija od peska, vode in zgradb. Celo senčniki in oblaki ne morejo povsem blokirati sončnih žarkov. Zato je sredstvo za zaščito pred soncem obvezno, tudi če poleti raje sedite v senci.



V senci/pod senčnikom 
nas ne more opeči.

To ne drži, ker večina senčnikov in oblaki ne blokirajo UV-sevanja stoodstotno. Poleg tega se velik delež sončne svetlobe odbija od tal in drugih površin, zato vas sevanje doseže tudi pod senčnikom.

Ljudje z zelo temno poltjo imajo zadostno samozaščito pred UV-svetlobo, da uporaba sredstva za zaščito pred soncem ni potrebna.

Samozaščita temnejše kože je le zaščita, kot jo zagotavlja izdelek z ZF 4–6. Zato morajo tudi ljudje s temno kožo uporabljati izdelke za zaščito pred soncem, le da imajo lahko nekoliko nižji ZF – osebe z občutljivo kožo pa morajo še naprej uporabljati najvišje ZF. Jakost UV-sevanja je odvisna od dela dneva in geografskega položaja.

Če uporabimo sredstvo za zaščito pred soncem z ZF 20, lahko na soncu ostanemo 20-krat dlje.

To drži v teoriji. Toda ZF, naveden na embalaži, je zagotovljen samo, če nanesemo dovolj kreme, losjona ali spreja in ga redno nanašamo vsaj vsaki 2 uri, zlasti pa po plavanju in otiranju z brisačo.

Količina kreme ni bistvenega pomena.

Glavno pravilo je ena čajna žlička za obraz in šest za telo. Kremo ali losjon nežno nanesite na kožo, da ustvari film na površini, in pazite, da ga ne vtirate pregrobo, saj lahko tako oslabite raven zaščite. Pri sprejih brez potisnega plina morajo odrasli vsak del telesa popršiti 15-krat: po 15 brizgov za vsako roko in nogo, za trup in hrbet. Otroci potrebujejo od 5 do 10 brizgov na vsakem delu telesa, odvisno od njihove velikosti in starosti.

Ponovni nanos kreme podaljša zaščitni čas.

Ponovni nanos samo podaljša učinkovitost zaščitnih snovi, ki izginejo s potenjem, drgnjenjem ali z otiranjem telesa z brisačo. Nanos večje količine sredstva za zaščito pred soncem ne vpliva na dejanski čas zaščite, ki ga zagotavlja izdelek. Kljub temu je zelo pomembno, da sredstvo za zaščito pred soncem redno ponovno nanašamo, da ohranimo prvotno raven zaščite. Celo vodoodporne izdelke je treba ponovno nanesti po plavanju, ker med otiranjem telesa pogosto odstranimo zaščitni film.

Če uporabljamo visok ZF, koža ne porjavi.

Seveda porjavi! Počasno porjavenje in pozitivni učinki sonca zaradi visokega ZF niso prav nič manjši, saj je za porjavelost kože potrebna le nizka doza ultravijoličnega sevanja. Lahko torej dobite čudovito porjavelo polt, četudi uporabljate izdelek z visokim ZF.

Opečena/pordela koža bo naslednji dan postala rjava.

Rdečino (sončno opeklino) povzroči vnetje in je znak močne poškodbe kože, ki vodi v prezgodnje staranje kože in občutno poveča tveganje za kožnega raka. Seveda tudi močno poškodovana koža rahlo porjavi, da se (samo)zaščiti pred nadaljnjimi poškodbami. Ta porjavelost je opazna, ko zbledijo simptomi vnetja, vendar se rdečina (poškodba, vnetje) ne spremeni v rjavo barvo.