Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu: vsako leto vzamejo 17,5 milijona življenj, do 2030. pa naj bi se število umrlih povečalo na 23 milijonov. A jih je mogoče preprečiti, in to s preprostimi spremembami, kadilci naj opustijo kajenje (tako ne bodo izboljšali le svojega zdravja, ampak tudi zdravje ljudi v okolici, tudi pasivno kajenje namreč škodi, po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije zaradi pasivnega kajenja na leto umre 600.000 nekadilcev, tudi otroci).
Vsi pa se moramo več gibati in se bolj zdravo prehranjevati, se izogibati stresu in skrbeti za sprostitev, se izogibati škodljivemu pitju alkohola ter preverjati zdravstveno stanje (krvni tlak, holesterol, sladkor v krvi), da bomo vedeli, ali obstaja tveganje nastanka srčno-žilnih bolezni. Tako svetujejo strokovnjaki in društva ob svetovnem dnevu srca, ki smo ga zaznamovali 29. septembra, letos že osemnajstič, tokratno geslo je Skupaj za moč srca.
Nujna rekreacija
Da bo srce ostalo močno, moramo skrbeti od mladih nog in redno: zdravega načina življenja, ki vključuje uravnoteženo zdravo prehranjevanje in veliko gibanja, moramo učiti že otroke. Ne le za srce, prehrana in gibanje sta ključna za ohranjanje splošnega zdravja. »Neštetokrat so dokazani vplivi gibanja in telesne vadbe na telesno in duševno zdravje ter naše splošne počutje in zadovoljstvo z življenjem. Slovenija je še posebno pri vzgoji mladih v smislu razvijanja odnosa do gibanja v evropskem in svetovnem smislu dosegala dobre rezultate. Zaradi najrazličnejših pritiskov in načina življenja, ki je vse bolj informatizirano, pa se telesna aktivnost naših otrok z leti nekoliko zmanjšuje. Če želimo obdržati zdravje otrok in mladih in če želimo vzgojiti navade v smislu pomena gibanja tudi v odraslem obdobju, bodo potrebne tudi sistemske spremembe, največji pomen pa ima vzgoja in telesna dejavnost v okviru družine,« je dejal prof. dr. Matej Tušak, univ. dipl. psih., s fakultete za šport.
Znak zdrave družbe je, kot pravi Tušak, rekreativni šport, pri tem pa Slovenci nismo pri vrhu. Poudarja, je treba na tem področju stremeti k sistemskim pristopom in k vzgoji za vrednoto telesne dejavnosti, ki jo je treba sistemsko implementirati že v vrtce in osnovne šole, prav tako pa je treba pozitivna stališča do telesne dejavnosti privzgajati odraslim in starejšim, ki se doslej niso dovolj gibali. Prizadevajmo si za najmanj 30 minut zmerne telesne dejavnosti vsaj petkrat na teden, sem spadajo tudi gospodinjska opravila. Šteje prav vse, zato se namesto z dvigalom odpravite po stopnicah, peš ali s kolesom namesto z avtom. Gibajte se s prijatelji ali družino, tako bomo imeli spodbudo in hkrati zabavo. Če dolgo niste bili aktivni, se pred začetkom posvetujte z zdravnikom. Za večji nadzor in obenem spremljanje napredka si na pametni telefon naložite aplikacijo.
Sredozemski zgled
Slovenija je na področju preventive bolezni srca in ožilja sicer uspešna in smo na dobri poti, da do 2025. zmanjšamo prezgodnjo umrljivost za 25 odstotkov, kar je cilj, ki ga je pred šestimi leti sprejela generalna skupščina OZN. Predsednik Društva za razvoj srca in ožilja Slovenije prim. Matija Cevc, dr. med., je poudaril, da je treba združiti več ukrepov, ki pomlajujejo srce, pri tem je najpomembnejši zdrav življenjski slog – z veliko gibanja in zdravo prehrano. Smernice o tej se spreminjajo, nekoč je veljalo, da so maščobe škodljive, zdaj velja, da niso, a je pomembno, koliko katerih zaužijemo.
Najprimernejša je sredozemska prehrana z veliko zelenjave, pravi Cevc in še, da se je treba izogibati preveč soli. Izogibati se velja predelanim in predpakiranim živilom, ki pogosto vsebujejo preveč sladkorja in nezdravih maščob; sočasno s porabo sladkorja namreč narašča tudi debelost. Zmanjšati je treba količino zaužitih sladkih pijač in sadnih sokov, raje pijmo vodo ali nesladkane pijače, namesto slaščic jemo sadje, poskušajmo zaužiti pet porcij (približno za eno pest vsake) sadja in zelenjave na dan, da nam bo uspelo, si doma pripravimo zdrav obrok, ki ga lahko odnesemo s seboj v službo ali v šolo.
Na srce najbolj blagodejno vpliva aerobna dejavnost: hiter sprehod, tek, plavanje, kolesarjenje, kar vam je ljubo. Vaje za krepitev mišic pomagajo kuriti kalorije ter tako prispevajo k vzdrževanju zdrave teže. Kako? Hodite, še raje hitite po stopnicah, osvojite bližnji hrib, prekopljite vrt. In niti na raztezanje ne smemo pozabiti, denimo z jogo, tako boste obenem poskrbeli za duha. |
Svetovni dan srca je največja svetovna kampanja za ozaveščanje o boleznih srca in ožilja ter možganski kapi, saj se z različnimi prireditvami in medijsko izpostavljenostjo približa več kot dvema milijardama ljudi v 120 državah. Tudi v Sloveniji. Cilj je jasen: do leta 2025 zmanjšati število prezgodnjih smrti zaradi bolezni srca in ožilja za 25 odstotkov. Pri nas deluje Društvo za zdravje srca in ožilja, ki je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom ozaveščati prebivalce o nevarnostih bolezni srca in ožilja ter posledično zmanjšati pojav teh bolezni in smrtnosti zaradi njih. Med drugim izvaja preventivne zdravstvene meritve za ugotavljanje bolezni srca in ožilja, svetuje posameznikom in izobražuje o zdravem življenjskem slogu in o srčno-žilnih boleznih (predavanja, delavnice, tečaji temeljnih postopkov oživljanja itd.). Pri društvu opozarjajo, da je za svoje zdravje odgovoren vsak sam. |
