Za bolnike s celiakijo je pri nas slabo poskrbljeno. Sestavine, ki se dodajajo v živila zaradi daljšega obstoja, lepšega videza ali okusa, niso primerne za prehrano bolnikov s celiakijo, pravi Majda Jurše, inž. živilstva in prehrane, predsednica Društva za celiakijo – podružnice Celje. »Človeku, ki ima postavljeno to diagnozo, se na začetku podre svet, kajti skoraj vse, kar je prej užival, mora črtati z jedilnika. Težko najde restavracijo, kjer mu pripravijo varen brezglutenski obrok, da o picerijah in slaščičarnah sploh ne govorimo. Mora se navaditi, da v trgovini preprosto ne more kupiti svežega brezglutenskega kruha. Kupi lahko le vakuumsko pakiranega s šestmesečnim rokom uporabe. Bolje, da v slaščičarno ne stopi, saj skorajda ni slaščice niti sladoleda, ki ne bi vseboval glutena ali vsaj njegove sledi.«
| Kaj je Celiakija je bolezen tankega črevesa. Ena od njegovih najpomembnejših nalog je prenos hranilnih snovi v kri (resorpcija). Pri bolnikih se resice na sluznici tankega črevesa zaradi določene beljakovine iz žitnih vrst, kot so pšenica (vključno s piro), rž in ječmen, poškodujejo. Ta beljakovina se imenuje lepek ali gluten. Če bolniki uživajo živila, ki vsebujejo gluten, so resice ozkega črevesa napadene in se celo razkrojijo. Zdravniki govorijo o atrofiji resic. Nujen prevzem hranilnih snovi, vitaminov in mineralnih snovi je takrat močno omejen. |
Juršetova ugotavlja, da je v zvezi z odkrivanjem in tudi zdravljenjem celiakije pri nas vse bolje, še vedno pa država premalo prisluhne in pomaga odraslim bolnikom. »Zdravniki vse bolj povezujejo celiakijo z drugimi boleznimi in dosti prej potrdijo diagnozo. Država še vedno ne pokaže dovolj posluha za naše težave. Bolnik s celiakijo je do 18. leta starosti upravičen do dodatka za nego, ko postane polnoleten, pa nima nobene bonitete. Prav bi bilo, da bi vsi bolniki s celiakijo prejemali dodatek, kajti brezglutenska živila so do 10-krat dražja. Ker ima marsikateri bolnik status socialno šibkega člana (SŠČ), zavestno krši dieto, saj si drugačne hrane preprosto ne more kupiti.«
Dobrodošla pomoč društev
Večina odraslih bolnikov, ki so prepuščeni sami sebi in si morajo sami kupovati draga brezglutenska živila, se vključuje v eno od osmih podružnic slovenskega društva bolnikov s celiakijo (Ljubljana, Koroška, Primorska, Celje, Pomurje, Gorenjska, Podravje in Dolenjska). Celjska podružnica, v kateri je 2000 članov, vsem s statusom SŠČ pomaga na številnih področjih, pravi Majda Jurše.
»Dvakrat na leto prejmejo paket z brezglutenskimi izdelki. Zanje je sodelovanje na strokovnih predavanjih, kuharskih delavnicah in preostalih dejavnostih, ki jih organiziramo, brezplačno. Prav tako so oproščeni plačevanja članarine, hkrati jim delno sofinanciramo sodelovanje pri drugih projektih, ki jih organiziramo. V društvu skrbimo za sprotno izobraževanje članov. Udeležujejo se lahko kuharskih delavnic, strokovnih predavanj, posvetovalnice z zdravniki ali strokovnjaki s področja prehrane, skrbimo za družabna srečanja, kjer si člani izmenjamo izkušnje in znanje, in skrbimo za športne dejavnosti. Organiziramo zimski športni dan, poletne športne igre in številne pohode po Sloveniji in obiske brezglutenskih sejmov po Sloveniji in tujini. Vsako leto testiramo več kot sto živil na vsebnost glutena, rezultate pa objavijo v reviji Celiakija, ki izhaja dvakrat na leto, marca in oktobra.«
Vseživljenjska dieta
Seveda imajo lahko tudi bolniki s celiakijo kakovostno in polno življenje, a se morajo zanj precej bolj potruditi. Pri nakupu živil v trgovinah se morajo držati pravil in vedno prebrati vsako deklaracijo in dobro paziti, da katero ne vsebuje glutena v sledeh ali drugih dodatkov, ki zanje niso primerni. Lahko se ukvarjajo z vsemi športi, paziti morajo le na strogo dosmrtno brezglutensko dieto, pravi Majda Jurše.
»Dieta brez glutena je zdrava prehrana, ki je namenjena obolelim za celiakijo. Izključena so vsa živila, ki vsebujejo tudi najmanjše količine prolamina nekaterih žit: gliadina pšenice, hordeina ječmena, sekalina rži in avenina ovsa,« pravi sogovornica in dodaja, da se te žitarice lahko nadomestijo z ajdo, koruzo, rižem, tapioko, krompirjem, sojo ter drugimi neglutenskimi žitaricami.
V dietni prehrani so dovoljeni vse vrste mesa, sadje, zelenjava, mleko in mlečni izdelki brez glutenskih dodatkov. Bolniki morajo iz prehrane izključiti vse vrste kruha in drugih pekovskih izdelkov, testenin, vse vrste peciva in prigrizkov, mesnih izdelkov in namazov, jogurtov in sirov, ki lahko vsebujejo gluten. Pri izbiri izdelkov, ki so sicer namenjeni širšemu krogu uporabnikov, morajo biti pozorni na sestavo. Kadar iz deklaracije ni mogoče prepoznati, ali izdelek vsebuje gluten, je bolje, da ga nadomestijo s podobnim, za katerega vedo, da ga ne vsebuje.
Majda Jurše še dodaja, da razume, da ljudje, ki celiakije nimajo in lahko brez skrbi uživajo vso hrano, ne razumejo, kaj pomeni paziti na vsak grižljaj, ki ga daš v usta: »Gluten je tudi v živilih, za katera bi rekli, da ni možno, da je v njih. Takrat govorimo o skritem glutenu – prisoten je v manjših količinah, kot vezivo v mesni industriji, za zgoščevanje omak, je posipan, da se zamrznjena živila na sprimejo, in še bi lahko naštevali. Ker izjemno veže vodo, ga zelo radi uporabljajo v vsej živilski industriji, zanjo je tudi cenovno zanimiv.«
