Poletje in jesen sta v znamenju paprik. Medtem ko se v vročih dneh gostimo s svežo, jo v jeseni pridne gospodinje pečejo, vkuhavajo in vlagajo. Te okusne in na številne načine uporabne plodove so v petnajstem stoletju v Evropo iz Amerike prinesli Španci. Sprva je paprika služila zgolj kot okrasna rastlina, dandanes je priljubljena sestavina juh, prikuh in solat. Uživamo jo lahko vse leto, naj si bo svežo ali kislo, sladko ali pekočo, rumeno, zeleno ali rdečo.
Ena povrtnina, mnogo učinkov
V 100 gramih paprike je približno 90 kalorij in 89 odstotkov vode. Zaradi obilja koristnih snovi na telo deluje kot antidepresiv, antirevmatik, antiseptik, diuretik in afrodiziak. Vsebuje kar petkrat več vitamina C kot limona ali pomaranča, zato jo je najprimerneje uživati svežo, saj krepi imunski sistem in zmanjšuje tveganje za pojav raka, predvsem na dojkah in jajčnikih. Paprika je namreč močan antioksidant.
Zahvaljujoč velikim količinam vitamina A, ki jih vsebuje, je dober zaveznik v boju proti številnim infekcijam. Ščiti živčni sistem, zmanjšuje občutke napetosti, spodbuja tek, presnovo, pozitivno vpliva na ledvice, želodec, črevesje, mišice in krvne žile. Beta karoteni v rdeči papriki pa omenjeno vrsto umeščajo med zdravju najbolj koristne plodove.
Znanost in tradicija
Ameriški znanstveniki so odkrili, da paprika zmanjšuje količino sladkorja v krvi. V svoji raziskavi so dokazali, da imajo diabetiki po obroku, ki vsebuje papriko, manjšo potrebo po inzulinu.
Severnoameriška indijanska plemena z njo zdravijo arteriosklerozo in senilnost, staroselci iz Južne Amerike rdeče parazite, v Indoneziji jo uporabljajo kot afrodiziak, Japonci pa že od nekdaj kot zdravilo proti neplodnosti.
