S tem se njegov strah še poveča, prav tako telesni znaki tesnobe, saj mu srce bije še hitreje. Z zdravljenjem je mogoče panične napade odpraviti in spet prevzeti nadzor nad svojim življenjem.
Panični napad je kratkotrajna neznosna tesnoba, ki ji rečemo panika. Vendar je treba razlikovati med strahom in tesnobo, pravi sogovornik specialist psihiater profesor dr. Rok Tavčar, dr. med. »Strah občutimo, kadar se bojimo nečesa konkretnega, oprijemljivega, tukaj in zdaj. Tesnoba pa je običajno neprijeten občutek nelagodja ob pričakovanju nečesa neugodnega, nevarnega, neprijetnega,« opiše razliko med strahom in paniko. Tako strah kot tesnoba nas pripravita na našo reakcijo – ali boj ali beg. Pri tem odzivu namreč možgani, ob zaznani nevarnosti, pripravijo telo na ustrezen odziv. »Zlahka si predstavljamo korist tega odziva v pradavnini, ko je človeku grozila 'realna' nevarnost, na primer napad sovražnega plemena, divje živali, požar itd., pred katero so naši predniki lahko zbežali ali se z njo spopadli,« razloži sogovornik in doda, da ima naše telo tudi v današnjem času v sebi še vedno neke vrste program, ki sproži reakcijo boja ali bega. Vendar so ljudi izkušnje, opazovanje drugih in pridobljeno znanje naučili, česa se je treba bati in česa ne. Prav tako v današnjih časih potrebujemo druge odzive. Zelo na primer koristijo sposobnost komunikacije, prilagodljivost odzivanja v različnih situacijah, učinkovitost pri reševanju problemov in še kaj.
Vsi, ki so imeli izkušnjo panične motnje, zagotovo vedo, kdaj prihaja ponoven panični napad, pravi profesor dr. Rok Tavčar, dr. med. »Posameznik si telesne simptome tesnobe napačno razlaga. S tem se njegov strah še poveča in prav tako telesni simptomi tesnobe. Simptomi običajno spadajo v sklop strahu, da bi lahko umrli, izgubili zdrav razum ali nadzor nad svojim vedenjem. Lahko se npr. bojijo, da bodo začeli razbijati, da bodo skočili skozi okno, koga udarili ali si kaj naredili. Vendar se to nikoli ne zgodi. V omenjenih primerih namreč ne gre za dejansko nevarnost, da bi to storili, temveč zgolj za strah pred tem. Strah pred izgubo zdravega razuma lahko doživijo tudi kot povsem realno izkušnjo nejasnega spomina za obdobje nekaj minut. Zadnje je posledica motenj pozornosti in koncentracije, po domače raztresenosti, nikakor pa izgube zdravega razuma.«
Začarani krog paničnega napada
Pri paničnem napadu nastane začarani krog, v katerem si človek telesne znake tesnobe, kot je hitro bitje srca, napačno razloži in pomisli, da ga bo zadel srčni infarkt. S tem se njegov strah še poveča, prav tako telesni znaki tesnobe, saj mu srce bije še hitreje, pravi profesor Tavčar. »Sproži se začarani krog: začne nas tiščati v prsih, čutimo rahlo zmedenost, roke postanejo potne – vse to so sprožilni dejavniki in vemo, da prihaja panični napad. Ker ga zaznamo kot nevarnost, se strah poveča in sprožijo se telesni znaki strahu. Ti 'potrdijo', da je sprožilni dejavnik res nevaren. In vnovič doživimo strah, še večji, sledi še več telesnih znakov strahu … Vrtimo se v začaranem krogu panične motnje, v katerega smo se spravili sami, saj smo razumeli telesne simptome kot nevarne,« panični napad opiše sogovornik.
Posamezen panični napad traja od 15 do največ 30 min. Čez dan jih ima lahko človek več; tudi več deset. Nekdo, ki doživi prvi panični napad, se navadno ustraši, da je doživel srčni infarkt, in gre takoj na urgenco, pogosto pa težave minejo že na poti tja ali v kratkem času po prihodu k zdravniku. Ker je ob prvem napadu včasih dejansko težko ločiti, za kakšne težave gre, zdravniki navadno opravijo vrsto preiskav, predvsem snemanje EKG. Te seveda ne pokažejo znakov bolezni srca ali ožilja. Po končanem paničnem napadu smo utrujeni, izžeti in prestrašeni, kar je povsem normalno, saj se je v nas odvijala reakcija 'boj ali beg', razloži profesor Tavčar. »Če po napadu obiščemo zdravnika, bo ugotovil, da je z nami vse v redu. Kar seveda ni presenetljivo, saj je telo odlično izvedlo odziv 'boj ali beg'.«
Kaj je panična motnja Panična motnja je ena od anksioznih motenj. O njej govorimo, ko nekdo doživi vsaj dva nepričakovana panična napada, ki jima sledi vsaj en mesec skrbi pred novim napadom, izgubo nadzora ali pred izgubo zdravega razuma. Posameznik se pri panični motnji napačno nauči, da je panični napad zanj nevaren, v resnici je samo skrajno neprijeten. Po vsakem napadu oseba normalno funkcionira, samo njen strah je večji, pravi specialist psihiater prof. dr. Rok Tavčar, dr. med. |
Zdravljenje
Pri anksioznih motnjah, med katere spada tudi panična motnja, povečana tesnoba narekuje posamezniku, da se ukvarja z nekoristnimi skrbmi, opušča dejavnosti in se jim po nepotrebnem izogiba. Zato je, čeprav uspešen v vsakodnevnih dejavnostih, takšen posameznik ves čas na preži pred nevarnostmi, nesproščen in napet. Kakovost njegovega življenja se zelo poslabša, takšen človek čuti, da ni srečen. Zato sta za zdravljenje panične motnje pomembna razumevanje kroga in vedenje, da ga je mogoče kjer koli prekiniti.
Kaj naredimo, če nočemo krožiti po krogu? Treba je izstopiti iz njega, svetuje profesor Tavčar in doda, da je tehnik, kako to storiti, več in se jih je mogoče naučiti, npr. na raznih delavnicah. Anksiozne motnje namreč zdravimo s sproščanjem, večanjem psihofizične kondicije, s spreminjanjem mišljenja in vedenja in tudi z zdravili.
Se pa moramo zavedati, da zdravljenje ne deluje ne na vzroke ne na sprožitelje anksiozne motnje, razloži profesor Tavčar. »Vzroke anksioznih motenj je namreč nemogoče zdraviti, saj je njihov nastanek posledica medsebojnega delovanja genov in okolja. Zato je zdravljenje usmerjeno v simptome in izboljšanje kakovosti posameznikovega življenja. Namen zdravljenja panične motnje je, da se tesnoba vrne v okvire, kjer je varovalna in nam pomaga. Ni namreč mogoče, da nas nikoli ne bi bilo strah. Prav tako ne moremo vplivati na to, da neprijetnih dogodkov oziroma sprožiteljev ne bi doživeli nikoli v življenju,« pravi sogovornik.
Je pa zdravljenje paničnih napadov nujno, prav tako je ob tem tudi nujno zavedanje, da jih lahko pozdravimo tako, da jih ne bomo imeli več. Zdrav je tisti, ki se paničnega napada ne boji več: razume namreč, da je zelo mogoče, da se bo raven tesnobe še kdaj v življenju povečala in se bo razvil panični napad. A takrat ga bo prepoznal in se ne bo ustrašil za življenje.
