Če ste med starši, ki svoje otroke v igranju video igric povsem omejujejo, si boste morda na podlagi ugotovitev ene zadnjih raziskav premislili. Video igrice niso zlo sodobnega časa. Nobene od njih namreč inteligence ne kratijo, nekatere pa imajo na delovanje možganov celo pozitiven vpliv. Zlasti ko gre za kognitivne možganske funkcije in odzivnost.
Tako pravijo strokovnjaki
Igrice se delijo na akcijske, strateške in sestavljanke. Znanstveniki so se v svoji poizvedbi najbolj osredotočili na akcijske, ki so zaradi pogostega nasilja najbolj sporne. A vendar tudi te niso zgolj slabe. Kot je z ekipo strokovnjakov z univerze v Ženevi dokazal Trace Dominguez, so ekipno delo, izogibanje sovražniku in organizacije napadov tedaj, ko igralec igra prek spleta, elementi, ki izjemno pripomorejo k posameznikovi sposobnosti za večopravilnost, izboljšujejo pa tudi miselne procese, zlasti kognitivne ter seveda krajšajo odzivni čas.
»Ves čas igre se igralci v isti ekipi zavedajo svojega cilja. Ta je skupen vsem v skupini in skupaj iščejo možnosti, kako ga doseči. Vse njihove težave in naloge so prikazane na zaslonu v različnih oblikah in dokazali smo, da igralci uspešno sledijo vsem istočasno in so lahko hkrati osredotočeni na več nalog,« je povedal Dominguez. Prav zato tudi akcijske igre uvršča v kategorijo tistih, ki lahko mentalnim funkcijam koristijo in omogočajo aktivno učenje. Igralci namreč ob njih nenehno preizkušajo svoje sposobnosti opazovanja, hitrih reakcij in spreminjanja scenarijev. In vse zgolj z igralno konzolo.
Zakaj so dobre
Zaključek, ki iz tega sledi: video igrice v resnici lahko izboljšajo nekatere funkcije možganov. Seveda pa kljub tem dokazom ne gre otrokom dovoliti neomejenega igranja. Ključ je v igrah primernih njihovi starosti ter seveda, tako kot povsod, v zmernosti. Video igrice pa nikakor ne smejo nadomestiti za zdrav razvoj otrok obveznega gibanja.
