Prepirčki, ljubosumje, tekmovanje za pozornost, tudi glasni prepiri so povsem običajni, kadar je v družini več otrok. Kolikor je stara zgodba o človeškem rodu, toliko so stare zgodbe o (močnih) napetostih med brati in sestrami, če se spomnimo na najbolj ekstremne biblijske primere, kot sta Kajn in Abel. Odločilno vlogo pri tem, koliko se bodo napetosti razplamtele, imajo seveda starši, njihova dolžnost je čim prej zaznati morebitne težave med potomci in vzgojo prilagoditi njihovi čudi: ne morete namreč enako ravnati s senzibilnim otrokom, ki si vse pretirano jemlje k srcu, in trmoglavcem, ki mora vse v življenju okusiti na lastni koži.
Balansiranje med karakterji
Če imate dva povsem različna otroka, boste morali balansirati med različnimi vzgojnimi prijemi in ustvarjati prostor za njuno mirno sožitje: dobili boste poligon za urjenje dopuščanja (in toleriranja) drugačnosti pod lastno streho, to pa le redka mama ali oče dojema in doživlja kot dobitek, zmago.
Prepiri in konflikti med brati in sestrami so sestavni del družinskega vsakdanjika. Čeprav se staršem na prvi pogled ne zdi tako, imajo svoj namen: kadar se otroci prepirajo, se v resnici učijo pogajanja, dogovarjanja, deljenja z drugimi, soočanja s čustvi, denimo zavistjo in jezo, ter zavedanja, da lahko sleherno težavo rešijo s pogovorom. Ravno zato je zelo pomembno, da se starši ne vmešavajo v vsak njihov spor in nesoglasje, pravijo psihologi; marsikdaj prehitro in preburno reagirajo, skočijo že na najmanjši namig o neujemanju med sorojenci, to ni vedno potrebno, svetujejo psihologi. Če eden od staršev (ali oba) poseže v njihove prepire, ko se ti le nakazujejo, se otroci nikoli ne bodo naučili samostojno reševati problemov. Seveda je treba otroke in njihove težave spremljati, reakcije pa prilagoditi: če gre za daljši oziroma hujši spor, je intervencija staršev zaželena, v tem primeru je pomembno, da poslušajo, kaj tare otroke, in jim svetujejo, naj nesoglasja rešijo v varnem in prijateljskem krogu družine. Ko starši ugotovijo, kje je težava, naj otroke spodbudijo, da sami predlagajo rešitev. Uvajanje in negovanje družinskih pravil, ki spodbujajo in poudarjajo pozornost in spoštovanje, so smernice, na podlagi katerih bo otrok izbral najboljše vedenje.
Stojite za svojimi besedami
Če starši nekaj rečejo, naj se tega držijo, v nasprotnem primeru bodo otroci zbegani, tu pa tiči razlog oziroma povod za spor. Z jasno definiranimi pravili se bodo starši tudi ognili primerjavi otrok: pohvalite jih skupaj, pohvalite pa tudi njihove razlike, vključno z njihovimi talenti in interesi. Tako se bodo otroci naučili spoštovanja in ustvarili osnovo za zrel odnos v prihodnosti.
