Otroškim očem škodi branje na boku

Najprimernejše je branje ob mizi, še posebno če je zgornji del knjige nekoliko dvignjen, saj se tako približamo pravemu kotu, pravi dr. Emil Oblak iz Optike pri Stolnici v Ljubljani. Povprečna razdalja pri branju je 35 centimetrov. »O najprimernejši oddaljenosti bralnega gradiva od oči ne moremo govoriti, saj smo si med seboj različni – veliki ljudje ga imajo zaradi višine in daljših rok po navadi dlje od oči kot majhni. Značilno za otroke je, da vse (knjigo, igračo) držijo bližje obrazu kot odrasli, pa ne samo zato, ker so majhni, ampak predvsem zato, ker stvari okoli sebe šele spoznavajo. Predmet, ki ga ne morejo dvigniti (npr. televizor, akvarij), pa gledajo zelo od blizu,« je razložil optometrist in dr. očesne optike, ki je diplomiral na Severnem Irskem in doktoriral na Škotskem.

Kako pa je z branjem oziroma učenjem leže, je res nevarno? »Otrokom in najstnikom ga odsvetujem, saj lahko veliko ur nepravilnega položaja pri branju negativno vpliva na razvoj vida. Oči še posebno obremenimo med branjem na boku, saj je eno oko bližje tekstu kot drugo. Ko se glava ugrezne v blazino, je pogled enega očesa celo zakrit, pokrivanje posameznega očesa nas sili v branje z enim, kar pa je lahko zelo škodljivo. Otroci se tega ne zavedajo in z branjem na istem boku čezmerno razvijejo prevlado enega očesa. Pri odraslih te nevarnosti ni, saj je očesni razvoj končan.«

Naravna ali
umetna svetloba?

Položaj in s tem kot branja smo zaradi bleščanja večkrat prisiljeni spremeniti. »Odsev osvetljave povzroča največ težav in včasih tudi glavobole. Kadar na razsvetljavo ne moremo vplivati, si torej pomagamo tako, da spremenimo bralni kot.« Če je le mogoče, pa seveda poskrbimo za enakomerno razporejeno osvetlitev brez bleščanja. »Dobro osvetlitev za delo dosežemo tako, da poleg namizne prižgemo še glavno stropno svetilko. Namizna luč naj oddaja hladno svetlobo, saj topla okolico preveč segreva, kar slabo vpliva na oči in glavo, še zlasti če svetilko zaradi bleščanja premikamo in jo postavimo v neposredno bližino glave,« opozarja sogovornik. »Tudi stropna svetilka naj bo takšna, da ne povzroča bleščanja in dodatnega odseva na pohištvu, stenah, mizi ali računalniškem zaslonu. Prednost umetne svetlobe je v tem, da jo lahko nadzorujemo in prilagajamo svojim potrebam. Zagovorniki dnevne svetlobe pozabljajo, da se ta skozi dan spreminja tako počasi, da tega niti ne opazimo. Večkrat se zgodi, da mamica vstopi v otroško sobo in se čudi, zakaj otrok bere v temi, v resnici pa je začel brati pri dnevni svetlobi, a se je počasi spremenila v noč. Tudi pri delu z računalnikom dnevna svetloba lahko povzroči velike težave – jutranja svetloba je lahko popolna, popoldanska pa odseva od zaslona ali nas moti kako drugače. Zaradi tega sem podpornik učenja pri umetni svetlobi, ki pa jo je treba prilagajati svojim delovnim zahtevam.«

Učenje ob umetni svetlobi očem torej ne more škoditi, kot se mnogi bojijo, vendar mora biti prostor oziroma pisalna miza ustrezno osvetljena. Prav tako je pomembna razporeditev učenja, torej zmernost in redni odmori. »Priporočljivo je, da na 25 minut učenja naredimo petminutni odmor – vstanemo in razgibamo tako telo kot oči. Največ poslabšanj na očeh opažam pri posameznikih, ki po daljšem obdobju brez učenja od jutra do večera sedijo za knjigo, ker morajo nadoknaditi zamujeno. To je za oči prevelika obremenitev, zato takrat nastanejo največje spremembe.«

Mobilni telefoni in oči

So zasloni televizorjev, računalnikov in mobilnih telefonov škodljivi za vid? »Televizor ne škodi, saj je večinoma oddaljen vsaj dva metra in predstavlja naš pogled v daljavo. Oči so sproščene, vendar le, če nimamo težav z vidom na daljavo. Poleg tega lahko položaj telesa med gledanjem televizije spreminjamo, zato se vsaj malo razgibamo, pri delu na računalniku pa si tega ne moremo privoščiti in smo prisiljeni v skoraj nepremično držo.« Drugače je z mobilnimi telefoni, ki jih že nekaj let ne uporabljamo več samo za pogovore in pošiljanje kratkih sporočil, saj postajajo čedalje bolj zmogljivi. »Vedno več otrok preživi veliko časa na svojih mobilnih telefonih, ki jim omogočajo dostop do interneta, televizije in računalniških igric. Zdravniki poročajo o kopičenju težav zaradi čezmerne uporabe teh digitalnih naprav. Najpogostejše posledice so suhe, razdražene, rdeče oči in njihovo napenjanje ter glavoboli. Pri ameriški fundaciji The Kaiser Family so naredili raziskavo, v kateri ugotavljajo, da otroci med osmim in 18. letom na elektronskih medijih preživijo povprečno od sedem do osem ur na dan. Na zaslon na telefonu zaradi njegove majhnosti vedno gledamo od blizu, zato je treba pri igranju igric, pisanju tekstov ali branju bolj naprezati oči, kar sčasoma privede do meglenega vida, očesne preobremenitve in glavobola. Pri gledanju v telefonski zaslon manj mežikamo, zato se očesna sluznica čezmerno suši, kar dodatno vodi v meglen, pekoč in dražeč vid.«

Kako jim pomagati?

Očem je treba čim pogosteje privoščiti sprostitev. To storimo z gledanjem v daljavo ali vsaj v oddaljene predmete v prostoru. Večkrat na dan popijemo malo vode – tako poskrbimo za boljše delovanje solznih žlez, ki vlažijo očesno sluznico,« svetuje dr. Oblak. »Avstralska raziskava iz leta 2009 je pokazala, da večanje kratkovidnosti lahko preprečimo tako, da otroci preživijo na prostem najmanj dve ali tri ure na dan. Ugotovili so tudi, da je pomanjkanje sončne svetlobe bolj škodljivo kot čezmerno gledanje televizije ali igranje računalniških igric. Izpostavljanje močni dnevni svetlobi pomaga naravno uravnavati rast očesa med odraščanjem in bistveno zniža možnost razvijanja kratkovidnosti, vendar ne smemo pozabiti na zaščito s sončnimi očali. Do podobnega sklepa je prišel tudi dr. Justin Sherwin z univerze v Cambridgeu,« pojasnjuje sogovornik.

Kdaj in kako pogosto pa je treba na očesni pregled? »Če na prvih sistematskih pregledih pri pediatru ni bilo težav z očmi, vseeno svetujem preventivni okulistični pregled pri treh letih starosti. Otroka, ki ima zdrave oči brez dioptrije, je pametno peljati na pregled na dve leti, če slabše vidi in bo verjetno potreboval (druga) očala, pa ga na pregled naročite na šest mesecev ali na eno leto, odvisno od starosti in pogostosti sprememb v dioptriji.«