Zato je geslo letošnjega, že 19. mednarodnega dneva ozaveščanja o hrupu Zvočno okolje v vrtcih in šolah. Ozaveščanje o pomenu dobrega učnega okolja v vrtcih in šolah je še kako pomembno, saj le tako lahko prispevamo k zdravemu razvoju otrok, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in opozarjajo, da hrup v vrtcih vpliva na otrokov razvoj, učenje, pomnjenje in povzroča stres.
Čeprav slovenska zakonodaja namenja posebno pozornost zaščiti zvočnega okolja v vrtcih in šolah, pa rezultati ankete, ki jo je NIJZ izvedel letos marca v slovenskih vrtcih, kažejo, da zvočno okolje v vrtcih ni najboljše. »Rezultati ankete, ki smo jo opravili med 334 vzgojitelji in vzgojiteljicami 108 vrtcev, so pokazali, da je dobra petina obravnavanih vrtcev v hrupnem okolju zaradi cestnega prometa, nekoliko manj pa se vzgojitelji pritožujejo zaradi slabe akustike prostorov. V vseh omenjenih vrtcih pa si želijo izboljšanja stanja,« je ugotovitve ankete povzela doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ in še opozorila, da dobro zvočno okolje v vrtcih in šolah omogoča zdrav razvoj otroka. »To je še posebno pomembno v današnjem času, ko veliko otrok precejšen del dneva v prvih letih svojega življenja preživi v teh ustanovah. Znano je tudi, da hrup v vrtcih vpliva na njihov jezikovni razvoj, učenje, pomnjenje in opravljanje bolj zahtevnih nalog pa tudi na socialni razvoj in lahko prepreči razumevanje pomembnih varnostnih sporočil. Hrup povzroča stres, vznemirjenost in lahko tudi občutek nemoči.«
Poškodbe sluha Izpostavljenost visokim stopnjam hrupa, nad 85 decibelov (dBA), lahko privede do trajnih poškodb sluha. Hrup, glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, že pri nižjih stopnjah, nad 55 dBA, lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, za otroke pa pomeni težave pri učenju. Dolgotrajna izpostavljenost temu dejavniku predvsem v nočnem času povečuje tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. |
Otroke je treba naučiti poslušanja
Največkrat hrup v vrtcih izvira od zunaj, na primer cestni promet, lahko pa je vir v sami stavbi, na primer delovanje prezračevalne naprave. Prav tako hrup v šolah in vrtcih povzročajo otroci sami, je povedala Jeramova in dodala, da so otroški glasovi navadno višji in ostrejši v primerjavi z bolj nizkimi glasovi odraslih. Otroci prilagodijo glasnost govora glede na raven hrupa v okolju, kar posredno lahko privede do hripavosti in poškodbe glasilk. Da se to ne bi dogajalo, je nujno, da se otroci naučijo poslušanja, pravijo na NIJZ. »Pri reševanju hrupa, ki v vrtcih nastaja zaradi dejavnosti, želimo opozoriti predvsem na pedagoške ukrepe in med njimi izpostaviti učenje poslušanja,« pravi Sonja Jeram, ki je v pomoč vzgojiteljem prevedla nemško slikanico za otroke in odrasle z naslovom Dobro, da imam ušesa! Dobro, da slišim!.
Slikanica poljudno in do otrok prijazno predstavi ušesa in sluh, zvoke in hrup ter prikazuje igre, s katerimi lahko izostrimo poslušanje. Otroci lahko v njej najdejo tudi fotografije in posnetke glasov najbolj pogostih ptic pri nas. »Tako jih želimo spodbuditi, da pozorno prisluhnejo zvokom iz svoje okolice in se zavejo, da so drugi zvoki pri poslušanju lahko moteči. S tem naj spomnimo tudi vse odrasle, da lahko ob povzročanju hrupa motijo druge in jim povzročajo zelo neprijetne težave,« je povedala Jeramova.
Glasba prek slušalk Na NIJZ so lani med osnovnimi in srednjimi šolami pripravili anketo o tem, kako mladi poslušajo glasbo. Sodelovalo je 1635 mladostnikov. Ugotovili so, da se za poslušanje glasbe prek slušalk največkrat odločajo zato, da ne motijo drugih. Najpogosteje glasbo poslušajo na vlaku ali avtobusu, pri hoji, med tekom in rolkanjem. Všeč jim je, da jih ne moti hrup okolice. Glasba iz slušalk jih pomirja, sprošča, počutijo se dobro, v njej uživajo in se zabavajo. Nekateri jo poslušajo, ko jim je dolgčas, drugi so prepričani, da je zvok boljši in da glasbo prek slušalk bolje čutijo. Le peščica mladostnikov je povedala, da glasbo poslušajo tako zato, ker jo lahko poslušajo glasneje. »Na podlagi zbranih rezultatov smo ugotovili, da dobra petina mladostnikov (12,4 odstotka) s svojimi navadami poslušanja tvega, da se bo pri njih v večletnem časovnem obdobju pojavila poškodba sluha. Podoben delež so ugotovile različne študije v tujini,« je ugotovitve ankete povzela doc. dr. Sonja Jeram z NIJZ in pozvala, da je akcije ozaveščanja za zmanjšanje težav in ohranjanje dobrega sluha mladostnikov smiselno nadaljevati tudi v prihodnje. |
Hrup tudi ponoči
Zvočno okolje in z njim hrup postaja za vse večja težava predvsem v urbanem okolju. Veča se število prebivalcev v naseljih, promet je vedno gostejši, hrup je prisoten čez dan in ponoči. Preglasni in neprijetni zvoki v našem okolju, ki se jim ne moremo izogniti, povzročajo vznemirjenost, motnje spanja, motnje koncentracije in učenja ter vplivajo na spremembo vedenja. Prav v urbanem okolju so tudi večinoma šole in vrtci in tako so otroci najbolj ogroženi zaradi prometnega hrupa.
Da bi opozorili na problematiko okoljskega hrupa, so na NIJZ v sodelovanju z Agencijo RS za okolje (Arso) izdelali kazalnik o izpostavljenosti otrok povišani ravni hrupa zaradi cestnega prometa v vrtcih in osnovnih šolah. Izdelali so ga že za Mestni občini Ljubljana in Nova Gorica, v letošnjem letu pa ga pripravljajo še za Mestno občino Maribor. Okoljski kazalnik kaže, pravijo na NIJZ, da so otroci v osnovnih šolah in vrtcih v Mestni občini Ljubljani potencialno izpostavljeni previsokim ravnem tega dejavnika zaradi cestnega prometa. Od 110 vrtcev in 53 osnovnih šol so 14 vrtcev in tri šole v območju hrupa, kjer je na vseh štirih fasadah stavbe presežena mejna vrednost okoljskega hrupa za igrišča, to je 55 dBA, določena kot priporočilo Svetovne zdravstvene organizacije! Precej bolje kot v Ljubljani je v Mestni občini Nova Gorica, kjer od 16 vrtcev in 11 osnovnih šol pri nobeni stavbi ta mejna vrednost ni bila presežena na vseh štirih fasadah. V šolskem letu 2010/2011 je bilo v Ljubljani potencialno izpostavljenih povišanim ravnem hrupa 498 učencev oziroma 1429 otrok v vrtcih! Na NIJZ zato opozarjajo, da bi te podatke morali nujno upoštevati pri pripravi Operativnih programov varstva pred hrupom ter pri navedenih ustanovah opraviti meritve v učilnicah in igralnicah ter izvesti omilitvene ukrepe za zmanjšanje.
