Otrok potrebuje tudi očetovo naročje

Ko nastane ali se poveča družina, se življenje precej spremeni, tako čustveno kot povsem praktično: neprespane noči, tisoč in eno opravilo, veliko usklajevanja in prilagajanja. Avtorici sta se odločili, da v tem filmu (pred enim letom sta posneli lepo sprejet dokumentarec Postaja, v katerem nastopajo zlasti mame) prikažeta samo vlogo in pomen očeta. Sedem mladih moških tako iskreno in srčno spregovori o doživljanju očetovstva ter o sodelovanju s partnerico pri skrbi za dojenčka (kar pomeni tudi menjavanje pleničk, nočno vstajanje, podiranje kupčkov in podobno, pa seveda pomoč v gospodinjstvu), ki tradicionalno ni bilo zelo razvito. Še v prejšnji generaciji so bili očetje v povprečju veliko manj navzoči v življenju otrok, kot so danes.

V filmu se srečamo s tistimi, ki so pripravljeni podeliti svoje doživljanje in izkušnje očetovstva med nosečnostjo, porodom in v najzgodnejših letih družinskega življenja, pravita avtorici Irena Šimnovec (predsednica združenja Naravni začetki) in dr. Zalka Drglin (vodja programov pri združenju).

Zbrali sta raznolike pripovedovalce – eden je prvič postal oče še kot študent, drugi je ekološki kmet in govori tudi o usklajevanju vloge očeta z delom na kmetiji, nastopajo še umetnik, avtor bloga o očetovstvu, pa oče, ki je del dopusta za nego in varstvo otroka koristil namesto žene. Spoznamo tudi moškega, ki bo po koncu porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka ostal doma in skrbel za otroka (ki ne gre v vrtec), partnerica pa bo šla v službo. Kot pravi Matjaž, očka dveh otrok: »Bedenje pri otrocih sva si z ženo delila. Aktiven želim biti tudi pri tem, da ponoči vstajam, hotel sem biti z njim in tudi pokazati ženi, da pri skrbi za otroka ni sama.« Podobno razmišlja čedalje več očetov: po zadnjih podatkih v Sloveniji kar osem očetov od desetih uporabi očetovski dopust (del, za katerega država zagotavlja nadomestilo).

Spodbuda mladim

Pripovedim o izkušnjah zgodnjega materinstva, tako o čudovitih kot presunljivo težkih trenutkih, se danes vse pogosteje pridružujejo tudi doživljanja moških, ki se dejavno vključujejo v najzgodnejšo skrb za novorojenčka, pravi dr. Zalka Drglin. Avtorici ugotavljata, da so se očetje pripravljeni in tudi željni naučiti prepoznavanja dojenčkovih potreb ter veščin za njihovo zadovoljevanje. »Gre za izjemno obdobje, ki je lahko, če je mama v skrbi za dojenčka sama, tudi obremenjujoče. Sodelovanje med očkom in mamico v obdobjih z dojenčkom povezane nespečnosti je nadvse pomembno,« poudarja Irena Šimnovec. Očka Matjaž je to lepo opisal z besedami: »Če gre za eno, dve, mogoče tri neprespane noči, je še v redu. A potem ti že telo govori, da je preveč, postaneš siten in se moraš odmakniti. Če sva si to breme razdelila, je bilo veliko veliko lažje.« Neki drugi očka pa je lepo povzel bistvo dejavnega očetovstva: »Ko si oče, si oče od začetka, od drekcev do vzgoje.«

Dokumentarni film o sodobnem starševstvu v Sloveniji s pripovedmi o izkušnji očetovstva, o tem, kako je biti dejavni oče, odpira prostor premisleka in refleksije o lastnem starševstvu, sta prepričani avtorici. Hkrati je spodbuda mlajšim generacijam, da bodo živele sodelovalno starševstvo in razvijale ter krepile nove oblike sožitja med moškimi in ženskami.