Danes je dan slovenske hrane in poteka veliko delavnic, kjer otroke in mladostnike osveščajo o pomenu zajtrka in zdrave prehrane nasploh. Podatki kažejo, da se slovenski otroci in mladostniki prehranjujejo nezdravo, izbirajo pretežno zdravju nenaklonjena živila in pogosto opuščajo obroke.
Zajtrka ne smemo preskočiti
Kot so sporočili z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), podatki mednarodne študije HBSC kažejo, da slovenski mladostniki v primerjavi s svojimi vrstniki iz drugih držav pogosteje opuščajo zajtrk. Med tednom jih nikoli ne zajtrkuje kar 31,3 odstotka vprašanih.
Opuščanje zajtrka s starostjo mladostnikov narašča in je bolj izrazito med dekleti kot fanti. Vsakodnevno zajtrkovanje lahko bistveno pripomore k bolj uravnoteženemu dnevnemu vnosu posameznih hranil, s tem pa se zmanjša tudi tveganje za njihovo pomanjkanje, kar je še zlasti pomembno v času rasti in razvoja. Tudi z razvojno-psihološkega vidika zajtrk vpliva na boljši spomin in učenje.
Nasprotno pa opuščanje zajtrka prispeva k izbiri manj kakovostne prehrane, ki je revnejša z vlaknino in bogata z maščobami. Debelost med mladostniki je pogosto posledica opuščanja zajtrka.
Najprimernejša živila za zajtrk
Za zajtrk so najprimernejši polnovredni žitni izdelki (denimo polnozrnati kruh, žitne kaše), ki so ugodni viri energije predvsem za delovanje možganov, kakovostni beljakovinski izdelki (na primer mlečni) pa ta ugodni učinek še povečajo. Z dodatkom zelenjave in sadja, ki imata veliko hranilno vrednost, lahko pomembno izboljšamo preskrbo z vitamini in minerali. Poleg tega imata tudi relativno majhno energijsko vrednost zaradi višje vsebnosti vlaknin, zato bi ju morali poskusiti vključiti v prav vsak obrok.
Zagotavljanje kakovostnih virov hrane je prvi korak k uravnoteženemu prehranjevanja. Hrana iz lokalnega okolja je sezonsko dostopnejša, sadje in zelenjava iz lokalnih virov imata več vitaminov in zato tudi višjo hranilno vrednost. Zaradi bližine proizvodnje in krajšega transporta ima lahko taka hrana manj dodanih snovi, ki podaljšujejo trajnost, kot so konzervansi in barvila.
Taka živila pa so tudi prepoznavna po bolj bogatem okusu in aromi. Zaradi dolgega transporta se lahko močno povečata tudi količina uporabljene embalaže in poraba fosilnih goriv, zato pa tudi onesnaženost zraka. Pri pridelkih in izdelkih lokalnega izvora imamo lahko kot potrošniki tudi večji pregled nad njihovim poreklom.
Več ekološke hrane
V prihodnje bi morali dati večji poudarek tudi lokalno pridelani ekološki hrani, saj vsebuje bistveno manj neželenih snovi, kot so nitrati in pesticidi, zato pa več sekundarnih rastlinskih zaščitnih snovi, ki pozitivno delujejo na človekovo zdravje, in je običajno še boljšega okusa. Zato je lahko vključevanje lokalno pridelane in predelane hrane v vsakdanjo prehrano živila z vidika javnega zdravja velik prispevek k zdravju populacije.
Poleg tega pa s povečevanjem deleža lokalno pridelanih/predelanih živil v vsakdanji prehrani ne vplivamo le na naše zdravje, temveč posredno tudi na krepitev socialno-ekonomskega položaja slovenskega podeželja in njegovo ohranitev, kar je posebej pomembno v času ekonomske krize.
