Do zdaj so bili do brezplačnega sadja in zelenjave, ki se že od uvedbe sheme pred šestimi leti deli poleg redne šolske prehrane kot dodaten obrok, upravičeni osnovnošolci, po novem pa še učenci v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, ki so starejši od 15 let. V Sloveniji je na seznamu sadja in zelenjave zdaj tudi suho sadje tistih sadnih vrst, ki jih na naših kmetijah tradicionalno predelujejo v suho sadje. Finančna sredstva za ta ukrep evropske skupne kmetijske politike zagotavljata EU in država; pomembna in razveseljiva je odločitev, da bo EU odslej vsem članicam za izvajanje SŠSZ namenila več denarja. »Prejšnja leta je Evropa Sloveniji prispevala 75 odstotkov denarja, za preostalo je morala poskrbeti država, zdaj pa bo evropski delež 83 odstotkov. Minulo šolsko leto je bilo v shemo vključenih 90 odstotkov (največ do zdaj) oziroma 410 slovenskih osnovnih šol (približno 147.000 šolarjev), ki so za njeno izvedbo porabile približno 800.000 evrov,« je razložila Tanja Polak Benkič z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Za šolsko leto 2014/15 se je v SŠSZ prijavilo 394 osnovnih šol. Vključitev je prostovoljna, šola se mora prijaviti vsako leto posebej. »Delež vključenosti je sicer zelo obetajoč, vendar bi si shemo želeli razširiti na celotno populacijo slovenskih osnovnošolcev. Ponudba sadja je pestra, okrepiti pa bi bilo treba razpoložljivost in raznovrstnost lokalno pridelane zelenjave in sadja na trgu,« pravi Rok Poličnik, mag. dietetike z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), na katerem vrednotijo učinkovitost sheme.
Največ jabolk Shema šolskega sadja in zelenjave šolarjem EU zagotavlja brezplačno sadje in zelenjavo, vključuje pa tudi različne spremljevalne ukrepe izobraževanje (npr. obiski kmetij, obdelovanje šolskih vrtov, tečaji kuhanja), ozaveščanje o pomenu sadja in zelenjave v prehrani in podobno. V shemo je vključenih približno osem milijonov otrok, ki jim na 54.000 šolah razdelijo največ jabolk, pomaranč, banan, korenja, paradižnika in kumar. Tanja Polak Benkič: »V Sloveniji v okviru sheme razdelimo dobrih 500 ton sadja in zelenjave na leto (od tega pet odstotkov z oznako eko), največ jabolk, ki jim v manjših količinah sledijo hruške, jagode, mandarine, kivi, grozdje, korenje, češnje in druge vrste. Šole te obroke ponudijo povprečno enkrat tedensko ali 33-krat v šolskem letu.« |
Pod priporočili
Povod za uvedbo sheme je skrb vzbujajoče dejstvo, da poraba sadja in zelenjave pri otrocih pada in je v večini držav EU pod priporočenim vnosom 400 gramov na dan. Shemo so uvedli zato, da bi s spodbujanjem uživanja te za rast in razvoj pomembne skupine živil otroci razvili zdrave prehranjevalne navade. Ne samo v Sloveniji, otroci v EU nasploh jedo zlasti premalo zelenjave. V Sloveniji se je tudi v okviru sheme do zdaj razdeljevalo le dva odstotka zelenjave, pravijo na MKGP, kjer se tako kot drugi partnerji v projektu zavzemajo za razdeljevanje predvsem sezonskega in lokalno pridelanega sadja in zelenjave višje kakovosti. Slovenske šole, vključene v shemo, neposredno od kmetov nabavijo 30 odstotkov sadja in zelenjave, je povedala Tanja Polak Benkič. Večinoma, in to tako odrasli kot otroci in mladostniki, pojemo veliko več sadja kot zelenjave, moralo pa bi biti ravno obrnjeno. Po priporočilih naj bi zaužili najmanj 250 gramov zelenjave (krompir je pri tem izključen) in 150 gramov sadja na dan (to so količine z že odstranjenimi olupki, peščišči in podobno). Epidemiološke raziskave so namreč pokazale, da ima zelenjava v primerjavi s sadjem močnejši zaščitni učinek.
Pri oblikovanju otrokovih prehranskih vzorcev imajo pomembno vlogo starši in drugi pomembni odrasli »ter njihov zgled, prepričanja, navade glede uživanja, priprave in ponujanja zelenjave. Če zelenjave ni na krožniku doma (oziroma je starši ne uživajo in ne pripravljajo), ne moremo pričakovati, da jo bo z veseljem užival otrok. Zato je treba tudi starše ozaveščati o pomenu uživanja zdrave, raznolike, mešane prehrane, ki vključuje tudi veliko zelenjave in sadja,« pravi mag. Maja Bajt, univ. dipl. psih. z NIJZ.
Dostopnost (ne)zdrave hrane Mag. Matej Gregorič z NIJZ v izsledkih analize fokusnih skupin ugotavlja, da otroci in mladostniki kot ključne ovire pri uživanju zdrave hrane navajajo: razmeroma lahko dostopnost in dober okus odsvetovanih (in pogosto) nezdravih jedi, pomanjkanje časa za pripravo in uživanje zdravega obroka (npr. zgodnje vstajanje, pozen prihod iz šole), splošno preobremenjenost s številnimi dejavnostmi. »Kot veliko oviro učenci navajajo tudi starše, ki otrokom omogočajo priljubljene (a pogosto nezdrave) jedi, ki upravljajo otrokovo vedenje s pomočjo nezdrave hrane (nagrajevanje in spodbujanje s sladkarijami), sem pa spada tudi slab zgled staršev in njihove prehranjevalne navade. Starši pogosto zagovarjajo koristnost zdrave prehrane, otroke celo spodbujajo pri uživanju zdrave prehrane, vendar se sami teh priporočil ne držijo.« |
