Po ocenah evropske študije HBSC o zdravju šolskih otrok, v kateri sodeluje tudi Slovenija, doma redno zajtrkuje štirideset odstotkov slovenskih otrok, nikoli pa jih ne zajtrkuje kar trideset odstotkov. Kar pa nikakor ne preseneča, kajti prvi obrok dneva običajno opušča celo petdeset odstotkov odraslih!
Opuščanje zajtrka je ena najpogostejših nezdravih prehranskih navad, pojasnjuje klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž. živilske tehnologije. »Z opuščanjem zajtrka sta povezana neredno prehranjevanje ter koncentriranje obrokov v popoldanskem in pozno večernem času. Priporočilo, da je treba pojesti tri do štiri obroke dnevno, se marsikomu zdi preveč preprosto, da bi ga bilo sploh treba omenjati. A vendar je izjemno pomembno. S prvim jutranjim obrokom, zajtrkom, prekinemo stradanje organizma prek noči in ponovno napolnimo glikogenske rezerve v jetrih, ki so med spanjem zagotavljale organizmu energijo.« Večerjamo običajno tri ure pred spanjem, ponoči pa naše telo in možgani porabijo vse energijske zaloge, shranjene v obliki glikogena v jetrih, zato jih je treba zjutraj za dober začetek dneva obnoviti, pojasnjuje strokovnjakinja: »Poleg tega z zajtrkom pokrijemo četrtino dnevnih potreb po energiji in hranilih, brez njega v nadaljevanju dneva ne moremo organizmu zagotoviti potrebne količine železa in kalcija. Študije so pokazale, da so bili študentje, ki so redno zajtrkovali, uspešnejši pri reševanju nalog in so lažje sledili razlagi kot študentje, ki so zajtrk preskočili. Učitelji opozarjajo, da so otroci, ki ne zajtrkujejo, v prvih šolskih urah, do šolske malice, mnogo bolj nemirni, vse jim je odveč in zaradi lakote velikokrat motijo pouk.«
Sveže sadje, kosmiči, posneto mleko
Zajtrk naj bo najobilnejši obrok dneva, svetuje Širca Čampova, in naj zajema četrtino do tretjino dnevnih energijskih potreb, prične pa naj se s svežim sadjem, in ne s sadnimi sokovi ali smutiji: »Sestavni del vsakega zajtrka naj bodo škrobna živila, bogata s prehransko vlaknino (polnozrnati kruh, kaše, žitni kosmiči brez dodanega sladkorja). K zajtrku spadajo tudi delno posneto mleko, manj mastna skuta ali manj masten jogurt in seveda nekaj maščobe v obliki masla ali kakovostne mehke margarine, nesladkana marmelada in med ter suho sadje. Občasno lahko namesto skute in kosmičev zaužijemo jajce ali jajčno omleto, pusto šunko ali manj slan sir. Skodelica ovsenih kosmičev z mlekom in z nekaj rozinami, zraven pa svež sadež predstavlja 300 kcal. Hkrati pa takšen zajtrk naše telo oskrbi z vitamini B, C, A in D, kalcijem in železom. Res je, da ne maramo vsi ovsenih kosmičev z mlekom, zato lahko brez slabe vesti pojemo kos polnozrnatega kruha z manj mastno šunko ali kuhanim pršutom, rezino sveže paprike ali paradižnika.«
Odločitev je v rokah staršev
Ker otroka pošiljamo v šolo, kjer bo uril predvsem možgane, in ne na maraton, se pri zajtrku izogibajmo koncentriranemu sladkorju, sadnim sokovom, kakavu z dodanim sladkorjem, različnim čokoladnim namazom in kosmičem z dodanim sladkorjem in otroku všečnimi sestavinami. »Predstavljajte si, da polovico embalaže takšnih kosmičev zapolnjuje sladkor, in se vprašajte, ali bi vi to pojedli pred odhodom v službo, ko pa že pri jutranji kavi komplicirate in jo spijete grenko!« opozarja klinična dietetičarka in pojasnjuje, da je poleg nezdravega zajtrka zelo tvegana navada tudi njegovo opuščanje. Večina otrok do prestopa iz vrtca v šolo redno zajtrkuje, ker za zajtrk pač poskrbijo v vrtcu, v nadaljevanju pa moramo starši poskrbeti za zajtrk doma, torej je prvi šolski dan tudi dan za začetek rednega zajtrkovanja vseh družinskih članov! »Zelo pogost izgovor, zakaj ne zajtrkujemo, je, da se nam zjutraj vedno mudi. Češ da nam vsaka minutka več zjutraj v postelji pomeni celo bogastvo in mnogo več kot zajtrk. S takšnim odgovorom nam predvsem radi postrežejo naši šolarji in najstniki. Za takšen izgovor imamo preprosto rešitev: če se jim tako zelo mudi v šolo, jim v roko potisnimo sendvič, saj ga lahko pojedo kar na poti. Takšen kompromis je še vedno boljši, kakor da odhajajo od doma brez zajtrka.«
Zgled je seveda najpomembnejši, zato je vse v rokah organizacije staršev in njihovih navad: družina lahko med zajtrkovanjem izkoristi dragocene skupne trenutke pri mizi za pogovor, kako bo kdo preživel dan, če pa starši odhajajo od doma pred potomci, naj tem pripravijo zajtrk na privlačnem pogrinjku in jim za priboljšek priložijo prijazno sporočilo, svetuje strokovnjakinja: »Na listek jim denimo voščimo lep dan ali pa jim napišemo, koliko dni je do naslednjih počitnic! Otroci bodo takšen obrok zanesljivo pojedli.«
