V Veliki Britaniji se že nekaj tednov borijo z epidemijo ošpic, na jugu Walesa bolezen pri otroku potrdijo menda na vsaki dve uri. Bolnih je na stotine, po zadnjih podatkih 808 ljudi, 77 jih je v bolnišnici, večinoma dojenčki in najstniki, pri katerih je tveganje največje. Za primerjavo: v vsem lanskem letu je zbolelo 116 ljudi, med letoma 1996 in 2002 pa le osem! Angleški strokovnjaki pravijo, da je za izbruh krivo pozivanje proti cepljenju, ki je v zadnjem času vse glasnejše tudi v Sloveniji, in starše pozivajo, naj vendarle poskrbijo za vakcinacijo svojih otrok: »Cepivo je varno, učinkovito in je predvsem edina zaščita proti ošpicam.« Strokovnjaki ocenjujejo, da je brez zaščite proti temu virusu v Walesu kar 40.000 otrok, tveganju, da bodo zboleli, ker niso bili cepljeni, pa je izpostavljenih kar dva milijona! Največ bolnih –
virus se prenaša s kašljanjem in kihanjem – je v starostni skupini od 10 do 18 let med tistimi, ki kot dojenčki niso bili zaščiteni s cepivom proti ošpicam, mumpsu in rdečkam.Gre tudi za otroke tistih staršev, ki so se bali za zdravje otrok, saj prav to cepivo povezujejo z avtizmom; in čeprav so morebitno povezavo ovrgli, številni starši, tudi slovenski, še zdaj zaradi tega zavračajo cepljenje. Konec prejšnjega tedna so zdravstveni delavci na Otoku zabeležili tudi prvo žrtev, gre za 25-letnega moškega; če bodo testi smrt povezali z boleznijo, bo to prva žrtev po letu 2008, povezana z ošpicami.
Premalo cepljenih
Ošpice veljajo za močno nalezljivo bolezen, virus, s katerim se spopadajo Valižani, lahko zanese tudi v Slovenijo. Bi se lahko tudi pri nas soočali s tako epidemijo? »Necepljene oziroma nezaščitene osebe, ki potujejo v območja, kjer se pojavljajo izbruhi ošpic, lahko bolezen prinesejo v Slovenijo. Verjetnost, da bi prišlo do občutnega povečanja oziroma epidemičnega širjenja ošpic, je v Sloveniji relativno majhna. Ocenjujemo namreč, da je glede na relativno dobro precepljenost proti ošpicam v Sloveniji tveganje za prenos bolezni v splošni populaciji relativno nizko,« pravi dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS. Tudi ona meni, da je za stanje na Otoku kriva premajhna precepljenost: »Premajhen delež zaščitenih oseb v populaciji omogoča, da se virus ošpic hitro širi, saj so te zelo nalezljive.
V Sloveniji so otroci proti ošpicam cepljeni dvakrat: prvič pri enem letu, drugi odmerek dobijo pred vstopom v osnovno šolo. Foto: Uroš Hočevar |
Ker je bil delež cepljenih otrok proti ošpicam v Angliji pred desetletjem prenizek (okrog 80 odstotkov), so se v teh generacijah preveč nakopičili nezaščiteni posamezniki, kar omogoča hitro širjenje virusa.« V Sloveniji so otroci cepljeni proti ošpicam v starosti enega leta, drugi odmerek dobijo pred vstopom v osnovno šolo, pojasni dr. Grgič Vitkova: »Slovenija relativno dobro obvladuje ošpice z visokim deležem cepljenih. Problem lahko predstavlja kopičenje necepljenih otrok. Taki skupki nezaščitenih oseb namreč vedno predstavljajo potencialno grožnjo za širjenje ob vnosu ošpic v državo. Po cepljenju z dvema odmerkoma je zaščita pri veliki večini cepljenih trajna. V zadnjih desetih letih je bilo vsako leto cepljenih okrog 95 odstotkov obveznikov (od najmanj 93,6 odstotka do največ 96,1 odstotka).«
Lani dva bolna, letos (še) nič
Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero so značilni vročina, vnetje veznic, nahod, kašelj, generaliziran izpuščaj in značilen enantem – koplikove pege. Pacient postane kužen približno štiri dni pred pojavom izpuščaja in ostane še štiri dni po njem. Ošpice imajo večinoma benigen potek. Pri približno 30 odstotkih prijavljenih primerih se pojavijo zapleti kot posledica bolezni, največkrat so to driska, vnetje srednjega ušesa (5–15 odstotkov bolnikov z ošpicami), virusna ali bakterijska pljučnica (1–6 odstotkov), encefalitis (0,5–1/1000 bolnikov z ošpicami). Zapleti so pogostejši pri mlajših od enega leta in starejših od 20, smrtnost je okrog 0,2-odstotna, pojasni sogovornica: »Zelo redek, vendar zelo resen zaplet je subakutni sklerozirajoči panencefalitis (1/100.000 primerov ošpic). Žal se ne da vnaprej predvideti, pri katerih zbolelih bo bolezen potekala z zapleti, poleg tega specifičnega zdravljenja ni, zdravljenje je le podporno, z blaženjem simptomov.«
Med letoma 2000 in 2009 se ošpice v Sloveniji niso pojavljale, v letu 2010 smo po desetih letih zaznali tri bolnike; od teh je bil prvi bolnik tujec (vnesene ošpice), nato sta zbolela še dva naša državljana. »V letu 2011 je bilo zabeleženih 22 bolnikov z ošpicami, od teh je bilo šest primerov vnesenih iz tujine. V letu 2012 sta zbolela dva naša državljana, obakrat je šlo za vnos bolezni iz tujine pri necepljenih osebah. Letos še nismo zabeležili nobenega primera ošpic. Zadnja smrt v Sloveniji zaradi njih je bila zabeležena leta 1994 ob zadnji epidemiji ošpic v Sloveniji, ki je potekala v letih 1994/95,« sklene dr. Grgič Vitkova.