Osamljenost nas ubija

Čeprav bi številni stavili, da bogastvo, posel in slava pomembno vplivajo na življenjsko srečo in zdravje, je študija, v kateri so strokovnjaki kar 76 let spremljali (in še spremljajo) zdravje, tudi duševno, 724 moških, pokazala, da na to najbolj vplivajo – dobri odnosi. No, po drugi strani je nedavna anketa, ki so jo opravili med pripadniki milenijcev, pokazala, da jih je kar 80 odstotkov kot najpomembnejši življenjski cilj navedlo bogastvo, 50 odstotkov pa jih je kot drugega navedlo željo postati slavni.

Tri pomembne lekcije

Toda psihiater in profesor z ameriškega vseučilišča Harvard Robert J. Waldinger opozarja, da napačno usmerjajo energijo, ter poudarja, da lahko iz dolgoletne raziskave potegnemo tri pomembne lekcije. Prva in najpomembnejša je, da so družabni odnosi za nas zares koristni in da nas osamljenost ubija. Izkazalo se je, da so ljudje, ki so bolj povezani z družino in prijatelji, srečnejši, fizično bolj zdravi in živijo dlje od tistih, ki imajo z večino zgolj površne donose. Poleg tega so oni, ki živijo izolirano, manj srečni, zdravje se jim začne slabšati že v zgodnjih srednjih letih, prej jim začnejo slabeti možganske funkcije ter nasploh žive slabše in tudi krajše kot tisti, ki niso osamljeni.

Pa niti ni toliko pomembno, koliko prijateljev imate, in prav tako ne, ali ste v trajni zvezi, šteje kakovost odnosov. Konfliktni zakoni ali pa tisti, v katerih ni ljubezni in razumevanja, slabo vplivajo na zdravje in so celo pogubnejši kot ločitev! Ali drugače: prijetna, dobra, prijazna zveza nas varuje. Tako pač vplivajo medčloveški odnosi na naše zdravje, govori Waldinger o izsledkih študije.

Zdravi možgani

Znanstveniki sodelujočih niso le redno spraševali o njihovem občutenju zdravja in sreče, ampak so podrobno spremljali tudi njihove zdravstvene kartone ter na podlagi zdravstvenega stanja sodelujočih, starih 50 let, poskušali predvideti, kdo bo doživel 80 in kdo ne. Ko so zbrali vse, kar vemo o njih, se je izkazalo, da na to, kako se bo nekdo postaral, ni toliko vplivala raven holesterola, najmočnejši vpliv je imel občutek zadovoljstva v odnosih, poudarja Waldinger.

»Tisti 50-letniki, ki so bili najbolj zadovoljni s svojimi odnosi, so bili pri 80 letih najbolj zdravi.« Še več: izkazalo se je, da tesni odnosi ublažijo tudi starostne težave. Posamezniki iz srečnih zvez so pri 80 letih manj tožili nad (fizično) bolečino ter so bili vedrejši od onih, ki niso živeli v srečnem in izpopolnjujočem odnosu.

In še tretje, kar so se znanstveniki s to študijo naučili o vplivu zvez na zdravje: dobri odnosi ne ščitijo le telesa, pač pa tudi možgane. Spomin tistih, ki vedo, da se lahko zanesejo na človeka, s katerim imajo tesen in dober odnos, ostaja jasen, medtem ko se pri drugih slabša. To ne velja le za odnose, v katerih nikoli ni prepirov in se vedno cedita med in mleko.

Za ljubezen nikoli ni prepozno

Nekateri od 80-letnih parov iz raziskave so pogosto renčali drug na drugega, a dokler so občutili, da se lahko ob morebitnih problemih zanesejo na partnerja, jim prepiri niso načenjali pomnjenja, trdi znanstvenik. Toda žal je vse več ljudi, ki pravijo, da so osamljeni, tak je menda vsak peti Američan, tudi med Slovenci jih je precej. Poleg tega mnogi hitro vržejo puško v koruzo, namesto da bi se malo potrudili za svoj odnos.

Dobra vest je, da smo za uspešno, kakovostno staranje odgovorni sami, pravi dr. George Vaillant, to ni odvisno od višine dohodka ali osebnostnih značilnosti. »Nikoli ni prepozno. Vedno se lahko odločite in začnete graditi svojo pot proti zadovoljstvu ter poiščete odnos, ki vas bo izpolnjeval,« svetuje psihiater. Glavna sestavina izpolnjenega življenja pa je – tako očitno, a vendarle resnično – ljubezen. Obstajata dva stebra sreče. Prvi je ljubezen, drugi pa iskanje načina, kako se boste spopadali z vsem, kar vam bo nastavilo in ponudilo življenje – toda tako, da iz njega ne boste pregnali ljubezni.