Ker se želite kar najbolj zdravo prehranjevati, kupujete olivno olje. Po možnosti tisto, ki ima na embalaži oznako ekstra deviško. Pa ste pri tem kdaj pomislili, da lahko olje, ki ga drago plačujete, vsebuje sumljive sestavine ali da je v steklenici z vabljivim napisom celo povsem običajno sojino olje z dodanim klorofilom in drugimi primesmi, ki mu dajejo podoben okus, kot ga ima olivno?
Tom Muller, poznavalec olj opozarja, da je kar 70 odstotkov ekstra deviških, ki jih je mogoče najti na prodajnih policah, razredčenih z drugimi olji in da so jim dodane še druge snovi, zato niso vedno dobra za zdravje.
Kaj pomeni ekstra deviško?
To je vsako olivno olje z manj kot enim odstotkom kisline, pridobi pa se s prvim stiskanjem oliv po metodi hladnega stiskanja in seveda ne vsebuje nobenih drugih dodatkov. Deviško olivno olje se po povsem enakem postopku pridobiva iz oliv, ki so nekoliko zrelejše od tistih, iz katerih se pridobiva ekstra deviško. Gre v bistvu za rahlo manj kakovostno ekstra deviško olivno olje z malenkost višjo stopnjo kisline (1,5 odstotka).
Nedosežena merila
Muller trdi, da je kakovost ekstra deviškega olivnega olja ogrožena povsod po svetu. Med preverjanji kakovosti olj, ki se znajdejo v prodajalnah in so jih letos izvedli na univerzi Kalifornija, ni nobeno od njih pridobilo certifikata, ki bi potrjeval neoporečnost.
Kako prepoznati pravo?
Samo po okusu ga ne morejo prepoznati niti strokovnjaki. Obstajata pa dva preverjena načina:
– Ekstra deviško olivno olje se na hladu zgosti. Če steklenico hranite v hladilniku, bi moralo postati gostejše in motno, ko se segreje, pa znova tekoče. Če se torej olje v hladilniku ne zgosti, so si vas prodajalci veselo privoščili.
– Ekstra deviško olivno olje je vnetljivo in bombažne niti za oljne ličke v njej gorijo. Če ob stiku z njim ugasnejo, olje ni pravo.
Nakup olivnega olja
Najboljše je olivno olje kupovati pri lokalnih proizvajalcih, ki jih poznate. Sicer pa poiščite tista, ki imajo certifikat o avtentičnosti. In vedite, da cena ni vedno dokaz kakovosti.