Pri večini so ključni primerna telesna teža, redna rekreacija ter izogibanje nezdravim razvadam, velik zdravstveni izziv pa ostajajo duševne bolezni in nevrološka obolenja.
Odgovorni radi načrtujejo svojo prihodnost, a načrti običajno vključujejo le upravljanje premoženja: redki se lahko pohvalijo, da so si zastavili smernice, s katerimi se bodo poskušali ubraniti najpogostejših zdravstvenih tegob, vsaj tistih, ki jih je resnično mogoče preprečiti!
Denimo, kar tri četrtine odraslih se spopada s čezmerno težo, čeprav so odvečni kilogrami neposredno povezani s pojavom sladkorne bolezni, srčno-žilnih obolenj, nekaterih oblik raka, težavami z žolčnikom in visokim krvnim pritiskom. Ženske se z odvečno maso največkrat spopadajo v predelu pasu in bokov, moški pa zadnjice, toda zdravstvene ovire, povezane z debelostjo, je povsem mogoče preprečiti: zdrava prehrana, iz katere je treba črtati predvsem transmaščobe in fruktozo, redna in zmerna vadba ter omejitev uživanja alkohola so recept za vitko postavo! Artritis je posledica nepravilnih obremenitev telesa, neredne vadbe in tudi visokih petk, seveda je tudi telesna teža pogosto kriva za boleča kolena in poškodbe. Če se želimo izogniti osteoporozi in nevarnim padcem, se moramo prav tako pravočasno posvetiti zdravemu življenjskemu slogu: opustimo kajenje, zmanjšajmo vnos alkohola in uživajmo čim več kalcija: organizem ga bo namreč črpal iz kosti, če ga ne bomo zagotovili s prehrano, kar pomeni zmanjšano kostno gostoto in zaradi tega kopico drugih težav. Izjemnega pomena je telovadba, s katero krepimo mišice in razbremenjujemo kosti, ne pozabimo niti na vitamin D, ki mu v vnemi, da se zaščitimo pred škodljivim soncem, povsem onemogočamo vstop v naše telo, zato se je smiselno posvetovati z zdravnikom o vitaminskem dodatku.
Možnost za pojav večine oblik raka se s starostjo občutno poveča, prav zato so redni pregledi ključni za nadzorovanje zdravstvenega stanja, prav tako opustitev škodljivih razvad, kot sta kajenje in čezmerno uživanje alkohola. Omenjena dejavnika sta nevarna tudi za pojav srčno-žilnih obolenj, ki so marsikje po svetu vodilni vzrok smrti. Z zdravim življenjskim slogom lahko preprečimo njihovo pojavnost za kar osemdeset odstotkov: nekadilci, tisti, ki alkohol uživajo le občasno, se redno gibajo, omejeno uživajo sol in nezdrave maščobe, imajo mnogo manj možnosti za srčno-žilne tegobe.
Težave z vidom že prislovično pripisujemo starosti, a to še ne pomeni, da slabovidnosti ne moremo preprečiti ali pa vsaj ublažiti: hrana, bogata z antioksidanti, lahko uspešno preprečuje degeneracijo rumene pege. Raziskave še kažejo, da imajo kadilci veliko več možnosti za pojav katere od tegob, povezanih z vidom, ključni pa so redni pregledi, ki lahko pravočasno odkrijejo glavkom in druge težave. Podobno je s sluhom, ki statistično peša pri ljudeh, starejših od 45, z leti se število prizadetih hitro povečuje: tegobe občutno poslabšajo kakovost življenja in lahko spodbujajo celo pojav depresije, saj se začnejo mnogi zaradi sramu umikati iz družbe. Le četrtina starostnikov privoli v uporabo slušnih pripomočkov, čeprav ti občutno pomagajo, tegobe pa lahko začnemo preprečevati že v mladih letih: strokovnjaki odsvetujejo uporabo slušalk, ki lahko nevarno ogrozijo sluh, zadrževanje v hrupnem okolju in pogosto obiskovanje koncertov. Velik napredek pa smo dosegli na področju zobnega varstva: vse manj protez in vsadkov med starejšo populacijo dokazuje, da lahko z ozaveščenostjo o ustrezni negi, rednih pregledih in primerni prehrani ohranimo zdrave zobe tudi v jeseni življenja.
Eden največjih zdravstvenih izzivov pa ostajajo možgani in duševno zdravje. Težave na tem področju so v starosti skorajda neizogibne, sploh če upoštevamo stres in številne stiske, ki jih doživljamo v najdejavnejši življenjski dobi. Že dolgo je znano, da s tem, ko ohranjamo zdravo srce, skrbimo tudi za možgane, torej smo spet pri zdravi prehrani in gibanju. Nikar pa ne pozabimo, da možganov ne gre preobremenjevati preveč, sploh če želimo ohraniti zbranost in dober spomin: ukvarjajmo se z eno stvarjo naenkrat, svetujejo strokovnjaki, kar pa ne pomeni, da lahko zanemarimo miselno telovadbo. Križanke in reševanje enigmatičnih nalog so odlični za razgibavanje možganov, obenem pa nudijo zadovoljstvo in pomagajo preprečevati depresivna stanja, ki v jeseni življenja niso nič kaj nenavadna, a to še ne pomeni, da se moramo sprijazniti z njimi. Velike spremembe, kot so samostojnost otrok, upokojitev in izguba staršev, lahko pripomorejo k duševni stiski, a na vse te prelomnice se moramo ustrezno pripraviti in jih predvideti.
Ne pozabimo, upokojitev ni konec življenja, temveč drugo dejanje igre, poudarjajo psihologi, takrat namreč lahko uresničimo vse tisto, česar nismo zmogli v letih, ko smo hodili v službo in vzgajali otroke: redna rekreacija, druženje s sorodniki, ki smo jih prej videvali le redko, nova poznanstva, priložnost za potovanje ali enodnevne izlete v naravo, brezskrbne užitke z vnuki.
