LJUBLJANA – Ko je kanadska pevka Avril Lavigne lani nenadoma izginila z glasbene scene, so takoj začeli ugibati. Je noseča? Se zdravi odvisnosti? Morda se ločuje! Skrivnost se je še okrepila lanskega decembra, ko je oboževalec na twitterju objavil njeno sporočilo, naj molijo zanjo, ker da ima zdravstvene težave. Zdaj je razkrila, da je bila kar pet mesecev priklenjena na posteljo: »Nisem mogla dihati, govoriti, se premikati. Mislila sem, da bom umrla.« Bolehala je za lymsko borelizo, boleznijo, ki jo prenašajo (okuženi) klopi le par milimetrov veliki krvovesi nam lahko zelo zagrenijo življenje. Hranijo se s krvjo živali, tudi človeka, če so okuženi, poleg lymske borelioze prenašajo še klopni meningoencefalitis (KME) in erlihiozo. Da bi ga staknili, ni treba v gozd, tudi v mestnih parkih so in na trati pred hišo.
Prinašalci smrti
In čeprav spada Slovenija zaradi okuženosti klopov z virusom KME med najbolj ogrožena območja v Evropi, se večina ne zaščiti. Se sploh zavedamo nevarnosti KME? Predstojnica ZD Ljubljana Moste-Polje in družinska zdravnica Katerina Bubnič Sotošek, dr. med., spec., pravi, da ne: »Ljudje se premalo zavedajo nevarnosti KME in drugih bolezni, ki jih prenašajo klopi, in se posledično premalo cepijo. Pomemben faktor je tudi to, da je cepivo plačljivo in za večino ljudi v ekonomsko težjih časih predrago. Poleg tega smo zdravniki družinske medicine pri svojem delu v ambulanti s prevelikimi glavarinami preobremenjeni in nam primanjkuje časa za preventivne dejavnosti, izvajanje in pojasnjevanje pomena cepljenja. V zadnjem času se v medijih o KME več govori in zagotovo se ozaveščenost ljudi na tem področju izboljšuje.«
Dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., spec., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) opozarja: »Klopni menigoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa in običajno poteka v dveh fazah. Prva se navadno začne od sedem do štirinajst dni po vbodu klopa, spremljajo jo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol. Pri večini bolnikov po prostem intervalu, ki traja nekaj dni do tri tedne, sledi druga faza bolezni z visoko temperaturo, močnim glavobolom, slabostjo in bruhanjem, nastopi lahko celo nezavest ali smrt. Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana sposobnost koncentracije in ohromitve. Zato vsako leto opozarjamo na pomen pravočasne zaščite s cepljenjem, za katero se danes še vedno odloča premalo ljudi.«
Zapišemo naj, da so v akutni fazi tako rekoč vsi bolniki s KME hospitalizirani; odstotek jih umre, več kot pet odstotkov prizadenejo ohromitve.
Nad krvosesa s pinceto
Klopi so nevarni vse leto, pravi Bubnič Sotoškova: »Na njihovo aktivnost vpliva temperatura ozračja, ko je ta nad 9 oC.« Najaktivnejši so od maja do oktobra, v okolju, ki je ustrezno vlažno, dodaja Grgič Vitkova in še, da so nevarni takrat, ko so okuženi in prenašajo omenjeni dve bolezni: »Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja sta cepljenje proti KME in preprečevanje vboda klopa ter hitra odstranitev že prisesanega. Z upoštevanjem priporočil lahko zmanjšamo tveganje za okužbo – nosimo svetla oblačila, ki naj pokrivajo čim večji del telesa, uporabljamo sredstva (repelente), ki odganjajo klope, po vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa, pozorni smo tudi na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlja, pazduhe in dimlje. Kadar opazimo že prisesanega klopa, ga odstranimo čim prej in pravilno – z uporabo koničaste pincete, in sicer tako, da ga primemo čim bližje koži in z enakomernim gibom izvlečemo. Pri tem ne smemo vrteti pincete levo ali desno, ampak potegnemo naravnost navzgor. Za odstranjevanje klopov s kože ne uporabljamo olja, kreme, petroleja ali drugih mazil.«
Oseba, ki je prebolela KME, je zaščitena za vse življenje, kar ne velja za boreliozo, ki je pri nas veliko pogostejša, možne so ponovne okužbe, pravi Grgič Vitkova: »Boreliozo povzročajo bakterije. Te se prenesejo na človeka z vbodom okuženega klopa. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavijo značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko pozneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, lahko tudi sklepov. V Sloveniji je borelioza najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi. Pojavlja se po vsej državi, na leto zboli okoli 5000 do 7000 ljudi. Tveganje za okužbo je največje od februarja do novembra. Blage zime in vlažne pomladi spodbujajo aktivnost klopov. Ker cepiva ni, je za preprečevanje bolezni najučinkovitejša zaščita pred vbodom klopa s primernimi oblačili in repelenti, s pregledovanjem kože in takojšnjim odstranjevanjem klopov. Mesto vboda je treba opazovati več tednov, in če se pojavi značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni. Vsekakor pa je KME težja bolezen in tudi posledice so lahko veliko hujše, tudi usodne.«
Cepljenje Proti boreliozi se ne moremo zavarovati, če zbolimo, se proti bolezni borimo z antibiotiki. Najučinkovitejši ukrep za zaščito pred KME pa je cepljenje; strokovnjaki ga priporočajo vsem, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je KME endemičen, cepijo se lahko že otroci od enega leta starosti. »Priporočljivo je, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma cepiva opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom, da se vzpostavi zaščita pred boleznijo še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5 do 12 mesecev, nato so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let,« pravi dr. Marta Grgič Vitek, dr. med., spec. (NIJZ), in pristavi: »Cepljenje je treba odložiti pri akutno bolnih, ne smejo se cepiti osebe, ki imajo dokumentirano hudo alergično reakcijo po predhodnem odmerku cepiva ali na jajčne beljakovine.« Pri nas se cepi okoli sedem odstotkov prebivalcev. |
