Z začetkom toplejšega vremena in predvsem vlage se poveča aktivnost klopov, ki lahko, če so okuženi, prenašajo več bolezni, pri nas sta najpogostejša lajmska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME). Slednje je virusno obolenje osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavoboli, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromitve. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME, izpostavljeni so mu predvsem tisti, ki so veliko v naravi, a je kljub resnosti bolezni in povečanega tveganja za obolevanje še vedno malo cepljenih. In ravno cepljenje je najučinkovitejša zaščita pred KME.
Medtem ko so z borelijo okuženi klopi razširjeni po vsej Sloveniji, je klopov, okuženih s povzročiteljem KME, največ na Gorenjskem, Koroškem in v ljubljanski regiji, manj pa na Primorskem in v Prekmurju. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje število prijavljenih primerov KME iz leta v leto niha, v povprečju pa je prijavljenih približno 250 na leto. Lani sta za KME zbolela 102 človeka, precej manj kot leto prej, ko so zabeležili 309 primerov, za enega je bila bolezen usodna! Za lajmsko boreliozo je v 2014. zbolelo okrog 4000 ljudi; v Sloveniji je borelioza najpogostejša nalezljiva bolezen, ki jo prenašajo klopi, pojavlja se po celotni državi, letno zboli 5000–7000 ljudi.
KME ne izbira po spolu in starosti, zbolevajo odrasli in otroci. Specifičnega zdravljenja ni, bolniku v bolnišnici lajšajo simptome z zdravili proti vročini in bolečinam ter skrbijo za zadostno uživanje tekočin. Bolniki večinoma ozdravijo brez posledic, pri nekaterih pa so tudi čez nekaj mesecev še prisotne težave, najpogosteje glavobol, utrujenost in motnje koncentracije. Zaradi KME umre približno en odstotek bolnikov. Edina zaščita pred boleznijo je cepljenje, ki ga strokovnjaki priporočajo vsem od prvega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo na območju, kjer je KME endemičen. Cepljenje s prvima dvema odmerkoma se opravi z enomesečnim razmikom (v času, ko so klopi že aktivni, je razmik med njima 14 dni), tretji sledi čez 5–12 mesecev, nato so potrebni poživitveni odmerki, prvi čez tri leta, pozneje na pet let. Okužba s KME sicer zagotavlja zaščito pred ponovitvijo bolezni, medtem ko za lajmsko boreliozo lahko zbolimo večkrat vsakokrat, ko nas ugrizne okužen klop.
Cepljenja proti boreliji ni, obolele zdravijo z antibiotiki: če smo na koži našli prisesanega klopa, ga moramo čim prej odstraniti (najbolje s pinceto), mesto vboda pa moramo opazovati več tednov, saj se tam lahko pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Če se ta pojavi, moramo takoj k zdravniku, pomembno je namreč pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo razvoj bolezni, ki se lahko pozneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja ter vodi celo do prizadetosti sklepov.
Preden se odpravite v naravo, se je pametno zaščititi, poskrbite za ustrezna oblačila (najboljša so svetla, da majhnega temnega klopa takoj opazimo, prekrivajo naj kar največ kože) in obutev, uporabljamo sredstva, ki odganjajo klope, ne hodimo po nizkem grmičevju ali visoki travi, po vrnitvi domov pa se čim bolj natančno pregledamo, da se klop vendarle ni kam prisesal, pozorni bodimo na poraščene dele telesa, kožne gube, uhlje, pazduhe in dimlje, preiskati moramo tudi oblačila.
